Appeal dismissed; court upheld costs award based on necessity and proven value despite incorrect tariff citation.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prva toženka je izkazala tako potrebnost kot višino zahtevanih stroškov, zato je upravičena do njihove povrnitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je 4. 7. 2023 izdalo sodbo III P 1110/2016, 1 s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice in odločilo, da je dolžna prvi toženki povrniti potrebne pravdne stroške. Ker o višini pravdnih stroškov ni odločilo je skladno s četrtim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku 2 izdalo izpodbijani sklep. Odločilo je, da mora tožnica v roku 15 dni prvi toženki povrniti pravdne stroške v višini 27,90 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožnica. Predlaga razveljavitev sklepa in odločitev, da prvi toženki stroški niso nastali. Navaja, da je sodišče svojo odločitev zmotno oprlo na Odvetniško tarifo (OT), čeprav prva toženka ni bila zastopana po odvetniku. Prisojeni strošek fotokopiranja prilog v višini 27,90 EUR ni bil podprt z ustreznim dokazom, sodišče pa tudi ni pojasnilo ali gre za pravdo potreben strošek.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritrditi je treba pritožnici, da je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo svojo odločitev na določila OT. Ta določa način vrednotenja, obračunavanja in plačila odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke za izvršene pravne storitve dolžne plačati odvetnikom. Ker prva toženka ni zastopana po odvetniku, zanjo določila Odvetniške tarifa niso uporabljiva. Ne glede na to, pa je izpodbijana odločitev pravilna.

6. Pri presoji utemeljenosti stroškovne zahteve prvo toženke je poleg prvega odstavka 154. člena ZPP, 3 ključen prvi odstavek 155. člena ZPP. Ta določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upošteva samo tiste, ki so bili potrebni za pravdo. Prisojeni znesek 27,90 EUR predstavlja strošek fotokopiranja prilog. Gre za priloge odgovoru na tožbo oziroma listinske dokaze, s katerimi je prva toženka dokazovala svoje trditve. Če je tako, je neutemeljen pritožbeni očitek, da ne gre za potreben strošek postopka.

7. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da omenjeni strošek ni dokazan. Prva toženka je zahtevala povrnitev stroška trikratnega fotokopiranja prilog, za vsako kopijo pa je zahtevala 0,15 EUR. Odgovoru na tožbo je priložila priloge od B1 - B24, vsaka od prilog pa ima več strani (npr. priloga B11 ima 9 strani). Vseh fotokopiranih strani je 62, kot je prva toženka v stroškovniku tudi pravilno navedla. Ob upoštevanju cene ene fotokopije 0,15 EUR 4 znaša strošek enkratnega fotokopiranja prilog 9,30 EUR, potrebno pa je bilo trikratno fotokopiranje (za sodišče, za tožnico in drugo toženko) oziroma 27,90 EUR.

8. Prva toženka je torej izkazala tako potrebnost kot višino zahtevanih stroškov, zato je do njegove povrnitve upravičena. Glede na navedeno in upoštevajoč, da niso podani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka. 365. člena ZPP).

9. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Sodba je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 67/2024 z dne 21. 1. 2025.

2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

3 Ki določa, da je stranka, ki v pravdi ne uspe dolžna nasprotni stranki povrniti stroške.

4 Splošno znano dejstvo je da je cena črnobelih fotokopij med 0,06 in o,12 EUR, barvnih pa med 0,20 in 0,60 EUR, fotokopije, ki jih je predložila prva toženka, pa so večinoma barvne. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo ceno kopije 0,15 EUR za dokazano.