VSL Sklep Cst 250/2025 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor A. A. z dne 18. 6. 2025 (r. št. 49) zoper sklep z dne 15. 5. 2025 (r. št. 41), s katerim je odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku.

2. Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor pritožnika zavrglo kot prepozen. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da mu je bil sklep z dne 15. 5. 2025 (r. št. 41) vročen 3. 6. 2025, da je bilo potrebno ugovor vložiti v petnajstdnevnem roku, on pa je ugovor priporočeno po pošti vložil 19. 6. 2025. Glede na navedena procesnopravno odločilna dejstva je prvostopenjski zaključek o prepoznem ugovoru pravilen. Ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca je dopustno vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa (peti odstavek 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 127. člena ZFPPIPP). Če je ugovor prepozen, ga sodnik zavrže (1. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnik bi moral, če bi želel s pritožbo uspeti, izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil njegov ugovor vložen prepozno. Tega ni niti poskušal. Nasprotno je v pritožbi celo navedel, da dejstva v zvezi z zamudo v izpodbijanem sklepu dokazujejo zgolj to, da potrebuje pomoč odvetnika, ki mu bo nudil pravno pomoč in skrbel tudi za procesne roke.

6. Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal. Zaradi tega višje sodišče vsebinsko ne presoja pritožbenih očitkov glede nepravilnosti, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.

7. V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP), zato niso upoštevne niti pritožbene navedbe o vrnitvi v stanje, kot je bilo pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožniku.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).