Appeal court revokes first-instance ruling due to victim's lawyer not being summoned for parole revocation hearing.

Pritožbi pooblaščenega odvetnika oškodovanega A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Ker tudi iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bil pooblaščeni odvetnik oškodovanega A. A. kadarkoli pravilno vabljen ali obveščen o poteku postopka po 506. členu ZKP, je treba s pritožnikom v pritožbenem poudarku umanjkanja vabila za dne 16. 4. 2025 soglašati ter ugotoviti, da je bila s tem oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu B. B. s sodbo II K 50762/2020 z dne 14. 11. 2022, pravnomočne dne 4. 1. 2023. Pri tem je odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP stroški postopka za preklic pogojne obsodbe iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obsojenca bremenijo proračun. To je bilo storjeno s sklepom II Kr 50762/2020 z dne 10. 6. 2025.

2. Sklep sodišča prve stopnje v celoti s pritožbo izpodbija pooblaščeni odvetnik oškodovanega A. A., zaradi kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi napačne (pravilno: zmotne) ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da spremeni pogojno obsodbo, ki je izrečena obsojenemu B. B. s sodbo Okrajnega sodišča II K 50762/2020 z dne 14. 11. 2022 v zaporno kazen, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje o preklicu pogojne obsodbe odloča v postopku, ki je predpisan v 506. členu ZKP. Tako mora izvenobravnavni sodnik glede na tretji odstavek 506. členu ZKP po potrebi opraviti narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca. Šele v primeru, če stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. 1

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je imel oškodovani A. A. v kazenskem postopku pooblaščenca - odvetnika, kateremu pa sodišče prve stopnje ves čas trajanja preizkusne dobe ni vročilo niti enega samega sodnega pisanja, prav tako pa ga ni obvestilo o razpisanem in dne 16. 4. 2025 izvedenem naroku za preklic pogojne obsodbe.

6. Ker tudi iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bil pooblaščeni odvetnik oškodovanega A. A. kadarkoli pravilno vabljen ali obveščen o poteku postopka po 506. členu ZKP, je treba s pritožnikom v pritožbenem poudarku umanjkanja vabila za dne 16. 4. 2025 soglašati ter ugotoviti, da je bila s tem oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika.

7. Pritožbeno sodišče opozarja, da pravica oškodovanca do sodelovanja v kazenskem postopku tudi v času po nastopu pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni zgolj formalne seznanitve s tekom postopka za preklic pogojne obsodbe, temveč zahteva dejansko in učinkovito možnost udeležbe, izjavljanja in varstva njegovih pravnih interesov ob strokovni pravni pomoči izbranega pooblaščenca. Če ima namreč oškodovanec pooblaščenca, se njegova procesna upravičenja uresničujejo preko pooblaščenca, kar vključuje tudi vročanje sodnih pisanj in vabil na naroke.

8. Ker pooblaščeni odvetnik oškodovanca ni bil vabljen na narok za preklic pogojne obsodbe, oškodovancu ni bila zagotovljena učinkovita udeležba v postopku, kot jo zahteva tretji odstavek 506. člena ZKP. S tem je bila oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika, kar pomeni poseg v načelo kontradiktornosti in v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

9. V posledici ugotovljenega, ko torej sodišče prve stopnje ni odločalo po zakonsko predpisanem postopku, je zagrešilo bistveno kršitev določb iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, temveč terja razveljavitev izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju bo zato prvostopenjsko sodišče postopek za preklic pogojne obsodbe po 506. členu ZKP izvedlo pravilno, z vabilom oškodovanca in z njegove strani pooblaščenega odvetnika ter tako tudi njima omogočilo učinkovito sodelovanje v postopku. Ko bo o zadevi ponovno odločalo, pa bo celovito in kritično presodilo še ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja ter uporabo kazenskega zakona, do katerih se pritožbeno sodišče glede na naravo ugotovljene kršitve sedaj ne more opredeliti.

1 Smiselno enako VSL sklep VII Kp 53482/2014 z dne 5. 7. 2018.