Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 251/2025 ECLI:SI:VSLJ:2025:CST.251.2025 AI generated

Appeal dismissed because objection to court fee order was filed too late and time limits are procedural prerequisites.

Case Number VSL sklep Cst 251/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a late objection to a court fee order. The appellant filed the objection eight days after service, exceeding the statutory eight-day deadline under the Court Fees Act. The court held that timeliness is a procedural prerequisite checked ex officio, preventing substantive review of the underlying fee assessment.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah; Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem.

Keywords

AI generated
procedural time limit court fee order insolvency proceedings ex officio review statutory deadline

Cited Legislation

AI generated
Prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah
Tretji odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah
Prvi odstavek 338. člen Zakona o pravdnem postopku
Prvi odstavek 121. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Drugi odstavek 121. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
350. člen Zakona o pravdnem postopku
366. člen Zakona o pravdnem postopku
2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal.

V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor A. A. z dne 11. 6. 2025 (r. št. 48) zoper plačilni nalog z dne 15. 5. 2025 za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 44,00 EUR (r. št. 42).

2. Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor pritožnika zavrglo kot prepozen. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da mu je bil plačilni nalog z dne 15. 5. 2025 (r. št. 42) vročen 3. 6. 2025, da je bilo potrebno ugovor vložiti v osemdnevnem roku, on pa je ugovor priporočeno po pošti vložil 12. 6. 2025. Glede na navedena procesnopravno odločilna dejstva je prvostopenjski zaključek o prepoznem ugovoru pravilen. Zoper plačilni nalog je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor (prvi odstavek 34.a. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Če je ugovor prepozen, ga sodnik zavrže (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

5. Pritožnik bi moral, če bi želel s pritožbo uspeti, izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil njegov ugovor vložen prepozno. Tega ni niti poskušal. Nasprotno je v pritožbi celo navedel, da dejstva v zvezi z zamudo v izpodbijanem sklepu dokazujejo zgolj to, da potrebuje pomoč odvetnika, ki mu bo nudil pravno pomoč in skrbel tudi za procesne roke.

6. Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal. Zaradi tega višje sodišče vsebinsko ne presoja pritožbenih očitkov glede nepravilnosti, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči pritožniku ter posledično pri odmeri sodne takse za pritožbo.

7. V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP), zato niso upoštevne niti pritožbene navedbe o vrnitvi v stanje, kot je bilo pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožniku.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).