VSL Sodba II Cp 122/2025 · Višje sodišče v Ljubljani

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanih I. in III. točki potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožniku povrniti 373,32 EUR stroškov odgovora na pritožbo, če zamudi s plačilom, od šestnajstega dne z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Če je tožena stranka menila, da priča ni bila pravilno vabljena na glavno obravnavo, bi morala kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku ter (I.) toženi stranki naložilo, da tožniku v 15 dneh plača 4.914,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2021 in 4.238,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2021 (II.) kar je tožnik iz naslova zakonskih zamudnih obresti zahteval več, je zavrnilo in (III.) sklenilo, da je toženec dolžan povrniti tožniku pravdne stroške 2.004,07 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pravočasni pritožbi tožena stranka izpodbija I. in III. točko sodbe ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka opozarja, da je sodišče izvedlo le dokaze, ki jih je predlagal tožnik, pri čemer sta obe zaslišani priči ožje povezani s tožnikom (sin in sosed), zato imata interes, da tožnik uspe v pravdi. Tožena stranka je predlagala, da se kot pričo zasliši A. A. Ker ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo, je podana bistvena kršitev pravdnega postopka, hkrati je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče A. A. ni pravilno vabilo na zaslišanje, saj mu vabilo ni bilo vloženo njegov v hišni nabiralnik, ampak v nabiralnik tožene stranke. V postopku ni bilo nesporno ugotovljeno, da je bila priča seznanjenja z vabilom. Glede na to bi bilo treba pričo ponovno vabiti, če se ne bi odzvala vabilu, pa uporabiti ukrepe za zagotovitev navzočnosti (241. člen ZPP).

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. V zvezi z očitkom, da sodišče ni zaslišalo s strani tožene stranke predlagane priče, opozarja, da je tožena stranka že na naroku izvedela, da se zaslišanje ne bo opravilo, a kljub temu ni ugovarjala, da bi to predstavljalo procesno kršitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje: pravdni stranki sta poslovno sodelovali, in sicer je bila v novembru 2021 med njima sklenjena ustna prodajna pogodba (ki je urejena v prvem odstavku 435. člena Obligacijskega zakonika 2 ) za lesne sekance, ki jih je tožena stranka prevzela v istem mesecu. Ugotovljeno je bilo, da je v imenu in za račun tožene stranke delal njen predstavnik A. A. Nadalje je sodišče ugotovilo, da lesni sekanci niso odstopali od običajnih lastnosti stvari iste vrste, da je bila dogovorjena cena (9 EUR/m3 za sekance iz žemanja in smrekove sekance ter 5 EUR/m3 za sekance iz vejevja in grmovja) in tudi rok plačila - 30 dni od prevzema oz. mletja. Z vsem tem pritožbeno sodišče soglaša.

6. Pri odločitvi se je sodišče prve stopnje oprlo na izpovedbe tožnika ter prič B. B. in C. C. Res je, da je tožena stranka predlagala zaslišanje priče A. A., a ta na glavno obravnavo 5. 9. 2024 ni pristopil. O navedeni priči je, kot je razvidno iz zapisnika glavne obravnave, sodnica povprašala pooblaščenca tožene stranke, ki je povedal, da je od tožene stranke izvedel, da priči vabilo menda ni bilo vročeno. Kot naslov, na katerega naj se vabi pričo, je tožena stranka navedla svoj naslov, kamor je bilo vabilo vročeno s fikcijo (povratnica na list. št. 71). Končno pa tožena stranka, če je menila, da priča ni bila pravilno vabljena na glavno obravnavo, ni postopala po določbi prvega odstavka 286.b člena ZPP, po kateri mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. V obravnavanem primeru bi tožena stranka procesno kršitev morala uveljavljati že na naroku in ne šele v pritožbi. Ker bi v primeru, da bi bila podana kršitev, šlo za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne gre za situacijo iz drugega odstavka 286.b člena ZPP, saj pritožbeno sodišče na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče zato ne more upoštevati pritožbene navedbe, ki se nanaša na dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani tožene stranke predlagane priče.

7. Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

8. Tožena stranka ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje pritožbene stroške, je pa dolžna tožniku povrniti stroške sestave odgovora na pritožbo 500 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2 Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami.