VSRS Sklep I R 226/2025 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da je stranka postopka nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrajnem sodišču v A. je bila vložena tožba zaradi plačila uporabnine. Okrajno sodišče v A. je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je bila tožnica od 17. 3. 2003 do 19. 5. 2025 zaposlena na Okrajnem sodišču v A., najprej kot sodna zapisnikarica, nazadnje pa kot vpisničarka na pravdnem in nepravdnem področju, zato zaključuje, da obstajajo tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vzbudilo dvom, ali je sojenje v takšnem položaju lahko nepristransko. 1

4. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz nepristranskosti, če je na sodišču zaposlena stranka postopka ali njen sorodnik; v nekaterih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. 2 Vendar ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga, ampak je treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. 3

5. V obravnavani zadevi je tako pomembno, da je predlog podalo sámo pristojno sodišče, na katerem pa tožnica ni več zaposlena. Z izjemo dolgotrajnosti tožničine zaposlitve na sodišču ter delovnega mesta sodišče ni pojasnilo nobenih drugih okoliščin, tudi ne tega, kako tožničino preteklo delovanje na pristojnem sodišču vpliva na (ne)pristranskost sojenja, ki mora kot razlog za prenos pristojnosti zadevati celotno sodišče, ne le sodečega sodnika. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je namreč mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. 4 Institut prenosa pristojnosti pa pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko, tudi s preizkusom, ali je pravico do nepristranskosti sojenja mogoče uresničiti z ustrezno organizacijo dela ali institutom izločitve sodnika. 5 Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč, zato domneva o subjektivni in objektivni nepristranskosti sojenja ni izpodbita.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Sklep VSRS I R 160/2022 s 7. 12. 2022.

2 Sklepi VSRS I R 73/2021 z 18. 8. 2021, I R 1/2023 z 18. 1. 2023 in drugi.

3 Sklepi VSRS I R 123/2020 z 2. 10. 2020 in I R 1/2021 z 20. 1 2021, IR 113/2023 z 19. 7. 2023 in I R 224/2024 s 7. 2. 2025.

4 Sklepa VSRS I R 137/2013 z 9. 1. 2014, I R 126/2021 s 15. 9. 2021, I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in druge.

5 Sklep VSRS I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in številne druge.