VSL Sklep III Cp 1322/2025 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V primeru spora o obstoju premoženja, ki naj bi spadalo v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje obstoj takšnega premoženja.

Na pravdo je bila pravilno napotena pritožnica, ki izpodbija veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je v tej fazi postopka bolj verjetna pravica sodedinje, ki je izkazana z veljavnim notarskim zapisom, ki je javna listina.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo, da zoper sodedinjo B. B. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino spada 15.000 EUR gotovine in da pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 14. 12. 2017 sklenili zapustnica in B. B., dejansko predstavlja darilno pogodbo.

2. Zoper sklep se pritožuje napotena dedinja in smiselno predlaga, da se na pravdo napoti sodedinjo B. B.

3. Sodedinja B. B. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožnica je vložila še vlogo, naslovljeno "odgovor na vlogo dedinje B. B. z dne 6. 5. 2025" in "navedbe na odgovor na pritožbo pooblaščenca." Sodišče druge stopnje te vloge ni upoštevalo, saj je vložena po izteku zakonskega pritožbenega roka. 1

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Med dedinjama je v zapuščinskem postopku prišlo do spora, ali določeno premoženje spada v zapuščino in ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju to, kar izhaja iz njenega imena, ali pa gre za prikrito darilno pogodbo. V takem primeru mora zapuščinsko sodišče po 1. točki prvega odstavka 212. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD).

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališčem sodišča prve stopnje, ki je razloge, zakaj je na pravdo napotilo pritožnico in ne sodedinje (pritožničine sestre), natančno, jedrnato in materialnopravno pravilno pojasnilo v 4. in 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pravilno je stališče, da se v primeru spora o obstoju premoženja, ki naj bi spadalo v zapuščino (v tem primeru 15.000 EUR gotovine, ki so bili dvignjeni z zapustničinega računa skoraj pet let pred zapustničino smrtjo), na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje obstoj takšnega premoženja, to pa je pritožnica. Vse, kar pritožnica navaja v zvezi z materino bančno kartico, o (neimenovanem) materinem pooblaščencu in o tem, s čim je dokazovala svoje trditve, so zgolj sporna dejstva, ki jih zapuščinsko sodišče ne more samo ugotavljati, temveč bo o tem moralo odločiti pravdno sodišče. Ker je bil sporni denar dvignjen, ko je bila mati še živa, tudi pritožbeno sodišče soglaša, da je v tej fazi in v okviru presoje o napotitvi na pravdo bolj verjetno, da je bil denar dvignjen po materini volji.

8. Pravilno je tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti pritožnico, ki izpodbija veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je v tej fazi postopka bolj verjetna pravica sodedinje B. B., ki je izkazana z veljavnim notarskim zapisom, ki je javna listina v smislu 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbene navedbe v zvezi s tem so pretežno nerazumljive. Pritožnica razlaga, zakaj so bile neke nepremičnine (ni jasno, za katere nepremičnine gre, saj pritožnica ne navaja parcelnih številk) vpisane na ime matere; o očetovi nezakonski hčeri; o zapuščinskem postopku po očetu, ki je umrl še pred zapustnico; o materini domnevni demenci in drugih boleznih ter o nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo B. B. Te navedbe ne vzpostavijo nobenega vsebinskega dialoga z razlogi sodišča prve stopnje, ki so botrovali izpodbijani odločitvi.

9. Pritožnica bo svoje trditve v zvezi z denarjem in sporno pogodbo lahko dokazovala v pravdi, predmet izpodbijanega sklepa pa je zgolj presoja, čigave trditve so v tej fazi postopka manj verjetne in koga je posledično treba napotiti na pravdo. To presojo je sodišče prve stopnje opravilo pravilno. Navedbe na predzadnji strani pritožbe, da bi sodišče moralo ugotoviti, da obstoji pritožničina terjatev napram zapuščini, so pravno zmotne, saj zapuščinsko sodišče o tem ne odloča (primerjaj 214. člen ZD), temveč mora tisti, ki ima terjatev do zapuščine, to uveljavljati v drugih postopkih.

10. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Izjema upoštevnosti nepravočasnih pritožbenih navedb iz tretjega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pri procesnih sklepih, kot je predmetni, ne pride v poštev. Tako sklep VSRS II Ips 554/2006 z dne 29. 3. 2007, sklep VSL I Cp 1877/2012 z dne 12. 9. 2012 in sklep VSL I Cp 642/2020 z dne 21. 4. 2020.