Appeal allowed; heirs can submit evidence until inheritance ruling finalizes.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dediči lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Veže jih le pravnomočen sklep o dedovanju. To pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka), za dediča na podlagi oporoke razglasilo vnuka zapustnice, A. A. in B. B., vsakega do 3/8 zapuščine in za dediča na podlagi zakona, zapustničinega sina C. B., do višine nujnega deleža, to je do 1/4 zapuščine (II. točka izreka). Po pravnomočnosti tega sklepa je pri nepremičninah, last zapustnice, odredilo vknjižbo lastninske pravice na dediče (III. točka izreka).

2. Zoper sklep dedič A. A. vloži laično pritožbo. Navaja, da glede na ugotovitve sodišča premoženje zapustnice obsega stanovanje in dobroimetje na računih v vrednosti 51.748 EUR. Vrednost celotnega premoženja je sodišče ocenilo na 85.500 EUR. Meni, da je vrednost stanovanja višja od podatkov GURS, zato zahteva, da se izvede njegova ponovna ocena in se tako zagotovi pravilna delitev premoženja. Ugovarja uveljavljanju nujnega deleža, saj je bila že leta 2011 C. B. podarjena nepremičnina, zato do dodatne zapuščine ni upravičen. Prav tako se ne strinja s strani C. B. priglašenimi pogrebnimi stroški v znesku 4.500 EUR in zahteva, da se o njih predloži dokaz. Strinja se z osnovnimi pogrebnimi stroški, kot je bilo dogovorjeno. Preverijo naj se tudi transakcije na bančnem računu zapustnice za mesece od oktobra 2023 do januarja 2024, ker sumi, da je C. B. iz njega neupravičeno dvignil denar.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor ostalima dedičema. Dedič B. B. je na pritožbo odgovoril po izteku roka za odgovor 1 . Prepoznega odgovora pritožbeno sodišče ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zapuščinsko sodišče je na zapuščinski obravnavi upoštevalo pisno oporoko z dne 5. 2. 2021, ki je bila sestavljena zadnja pred smrtjo zapustnice in po kateri sta dediča stanovanja in ostalega premoženja zapustnice njena vnuka, B. B. in A. A., vsak do 1/2. Oporočna dediča sta se priglasila k dedovanju in sprejela v oporoki naklonjeno premoženje, zakoniti dedič C. B. pa je uveljavljal nujni delež. V pritožbi je dedič A. A. zahteval, da se s strani zapustnice leta 2011 podarjeni vikend C. B. vračuna v njegov nujni delež, kar je izkazoval z izpisom iz zemljiške knjige. Opozoril je tudi na domnevno neupravičene dvige iz zapustničinega bančnega računa za mesece od oktobra 2023 do januarja 2024 ter na previsoko priglašene pogrebne stroške.

6. Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti, takoj ko sodišče izve za smrt neke osebe ali za razglasitev nekoga za mrtvega (164. člen ZD). Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Ob oficialnem načelu je v postopku poudarjeno tudi preiskovalno načelo, materialno procesno vodstvo in načelo pomoči prava nevešči stranki. Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD). Dediči tako lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju (tretji odstavek 205. člena ZD). Veže jih torej le pravnomočen sklep o dedovanju. Vse to pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi 2 in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.

7. Glede na pojasnjeno ima pritožnik možnost vračunanja daril nujnemu dediču konkretizirano uveljavljati tudi v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče ne sme samo opraviti zapuščinske obravnave, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in v pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tudi razjasniti vprašanje o zatrjevanih neutemeljenih dvigih dediča C. B. na zapustničinem transakcijskem računu. Glede stroškov pogreba pa pritožbeno sodišče dodaja, da le ti predstavljajo dolg do zapuščine. Zapuščinsko sodišče jih lahko upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine za osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče oziroma za izračun nujnega deleža (28. člen ZD). Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.

1 Pritožba mu je bila vročena 26. 6. 2025, odgovor pa je vložil 24. 7. 2024, kar je po izteku 15 dnevnega roka (172. člen Zakona o dedovanju - ZD v zvezi s prvim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

2 V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka (torej tudi določbe o pritožbenih novotah iz 337. člena ZPP) v zapuščinskem postopku uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi tega postopka.