Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep III Cp 2022/2025 ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.2022.2025 AI generated

Appeal partially allowed; court reduced costs because filing a defense after withdrawal was unnecessary.

Case Number VSL Sklep III Cp 2022/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal, reducing the awarded legal costs from 379.20 EUR to 12 EUR. The appellant argued that preparing a defense was unnecessary since they had already received the plaintiff's withdrawal of the lawsuit before filing their response. The court agreed, ruling that since the withdrawal was accepted within the response deadline, the defense served no purpose and thus incurred no necessary costs.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 155. 1. odst. in 158. 1. odst.: The court awards costs only for measures necessary to achieve justice; therefore, filing a defense after the opposing party has withdrawn the claim and accepted the withdrawal is not a necessary measure and costs are not recoverable.

Keywords

AI generated
withdrawal of lawsuit necessary costs defense filing legal costs reduction ZPP 155 procedural necessity appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov tožene stranke, ki ji jih je tožeča stranka dolžna povrniti, zniža za 367,20 EUR in tako po spremembi znašajo 12 EUR.

[JEDRO]

Namen procesnega dejanja (odgovora na tožbo) je v preprečitvi izdaje zamudne sodbe, zato sama vložitev odgovora po prejemu umika tožbe ne predstavlja potrebnega stroška.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) in naložilo tožnici, da v roku 15 dni povrne toženki 379,20 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče neutemeljeno priznalo toženki stroške sestave odgovora na tožbo, saj ti niso bili potrebni. Odgovor na tožbo je toženka vložila po tem, ko je s strani tožnice že prejela umik tožbe. Ker je toženka z umikom soglašala, ni bilo potrebe po odgovoru na tožbo. Iz spisa je razvidno, da je toženka prejela umik tožbe 9. 7. 2025, po prejetju umika pa je istega dne zvečer ob 20.53. uri, kot je razvidno iz oddajne pošte, podala odgovor na tožbo, ki ni bil potreben. Toženka je imela sicer možnost odgovoriti na tožbo do 14. 7. 2025, ko je tudi podala soglasje k umiku. Ker po prejetem umiku tožbe ni bilo razloga podati odgovora na tožbo, toženka do povračila stroškov v zvezi z njegovo sestavo ni upravičena. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v posledici tožničinega umika tožbe postopek ustavilo in tožnici na podlagi 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v višini 379,20 EUR.

6. Pritožba utemeljeno očita zmotnost priznanja stroškov za sestavo odgovora na tožbo. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste, ki so bili potrebni za pravdo (1. odst. 155. člena ZPP). Kot pravilno opozarja tožnica, je iz podatkov spisa razvidno, da je bila tožba toženki vročena 12. 6. 2025 1 . Sodišče prve stopnje je nato 23. 6. 2025 prejelo tožničin umik tožbe (list. št. 30), ki je bil toženki v času njenega poslovanja vročen 9. 7. 2025 (vročilnica pripeta k list. št. 31). Toženka je vložila odgovor na tožbo zvečer ob 20.53. uri istega dne (potrdilo o oddaji pošiljke, pripeta k list. št. 39). Nato je 14. 7. 2025, v roku za odgovor na tožbo, podala soglasje k umiku tožbe (vloga na list. št. 40).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka odgovor na tožbo vložila po tem, ko je s strani tožnice že prejela umik tožbe, na kar kaže čas oddaje odgovora na tožbo. Glede na to in ker je toženka z umikom soglašala (vse v roku za odgovor na tožbo), po presoji pritožbenega sodišča stroški odgovora niso bili potrebni. Namen procesnega dejanja (odgovora na tožbo) je v preprečitvi izdaje zamudne sodbe, zato sama vložitev odgovora po prejemu umika tožbe ne predstavlja potrebnega stroška.

8. Toženka tako ni upravičena do povračila stroškov za sestavo odgovora na tožbo v višini 600 točk, povečano za 2 % materialnih stroškov, skupaj 367,20 EUR, kot ji jih je priznalo sodišče prve stopnje.

9. Tožnica konkretno ne izpodbija prisoje drugega stroška (poročilo stranki z materialnimi stroški). Uradni preizkus odločitve o tem strošku ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v njem prisojeni znesek pravdnih stroškov temu ustrezno znižalo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Rok za odgovor na pritožbo je potekel 14. 7., saj je bila 12. 7. sobota.