Appeal dismissed because late notification of appeal violated statutory 8-day deadline and burden of proof. Defendant failed to prove prior notification despite court record showing none.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

[JEDRO]

Napoved pritožbe, ki predstavlja negativno procesno predpostavko pritožbenega postopka, zahteva od upravičenca procesno aktivnost. V drugem odstavku 368. člena ZKP je uzakonjena domneva, da se upravičenec odpoveduje pravici do pritožbe, če takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne napove. Takšna domneva je pravno in vrednostno sprejemljiva, kadar je upravičenec do pritožbe seznanjen z odločitvijo sodišča in z že navedeno vsebino pravice do pritožbe ter načinom njenega izvrševanja oziroma posledicami, pa potem opusti procesno dejanje oziroma pritožbe ne napove.

Po razglasitvi sodbe morajo biti stranke poučene o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Stranke morajo biti v zvezi s pravico predhodne napovedi pritožbe seznanjene: 1) z dolžnostjo napovedi pritožbe, 2) kdaj oziroma v kakšnem času jo lahko napovejo, 3) kakšne bodo posledice, če pritožbe na določen način in v določenem roku ne bodo napovedale (da se bo štelo, da so se odpovedale pravici do pritožbe).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje napoved pritožbe obsojenega A. A. z dne 30. 12. 2024, zoper sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I K 3678/2023 z dne 19. 12. 2024, ki je postala pravnomočna dne 28. 12. 2024, zavrglo kot prepozno.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni po zagovornici iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter s tem omogoči obsojencu uveljavljati zakoniti procesni rok 8 dni za napoved pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I K 3678/2023.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravica do pritožbe zoper sodbo je glede na njen pomen ustavna pravica, zato mora biti upravičencem zagotovljeno, da je ta pravica dejanska in učinkovita. Upravičenec do pritožbe mora biti zato seznanjen z vsebino pravice, načinom njenega izvrševanja in posledicami, če bi opustil dejanje, ki je pogoj oziroma procesna predpostavka za izvrševanje te pravice. Razen v primeru, ko je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen in ko napoved pritožbe ni potrebna (četrti odstavek 368. člena Zakona o kazenskem postopku) morajo pritožbo upravičenci napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve (prvi odstavek 368. člena ZKP). Po razglasitvi sodbe pouči predsednik senata stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Takšen pouk se vnese v zapisnik o poteku glavne obravnave (prvi odstavek 362. člena ZKP). Navedene zakonske določbe se uporabljajo tudi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem.

5. Napoved pritožbe, ki predstavlja negativno procesno predpostavko pritožbenega postopka, zahteva od upravičenca procesno aktivnost. V drugem odstavku 368. člena ZKP je uzakonjena domneva, da se upravičenec odpoveduje pravici do pritožbe, če takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne napove. Takšna domneva je pravno in vrednostno sprejemljiva, kadar je upravičenec do pritožbe seznanjen z odločitvijo sodišča in z že navedeno vsebino pravice do pritožbe ter načinom njenega izvrševanja oziroma posledicami, pa potem opusti procesno dejanje oziroma pritožbe ne napove.

6. Po razglasitvi sodbe morajo biti stranke poučene o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Stranke morajo biti v zvezi s pravico predhodne napovedi pritožbe seznanjene: 1) z dolžnostjo napovedi pritožbe, 2) kdaj oziroma v kakšnem času jo lahko napovejo, 3) kakšne bodo posledice, če pritožbe na določen način in v določenem roku ne bodo napovedale (da se bo štelo, da so se odpovedale pravici do pritožbe).

7. Tako je ravnalo sodišče prve stopnje ob razglasitvi sodbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah z dne 19. 12. 2024 je razvidno, da je sodišče po končani glavni obravnavi istega dne razglasilo sodbo, s katero je obsojenca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja ter mu izreklo pogojno obsodbo. Razglasitve sodbe so se udeležili obsojeni, okrajni državni tožilec, oškodovanec in njegov pooblaščenec. Iz zapisnika v glavni obravnavi je nadalje razvidno, da je sodnik po razglasitvi sodbe in njeni kratki obrazložitvi upravičence do pritožbe poučil, da se smejo zoper sodbo pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, vendar morajo pritožbo predhodno napovedati in sicer v 8 dneh od razglasitve sodbe, sicer se bo štelo, da so se pravici do pritožbe odpovedali.

8. Če stranke niso imele pripomb na zapisnik o glavni obravnavi, velja domneva, da se je to, kar je v njem zapisano, res dogajalo. Zapisnik o glavni obravnavi je namreč javna listina in zato velja domneva, da je tisto, kar je v njem zapisano, točno. Domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar mora tisti, ki izpodbija verodostojnost javne listine, to na pravno relevanten način dokazati. Obsojeni je sicer po zagovornikih vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je enako, kot v obravnavani pritožbi, zatrjeval, da je po razglasitvi sodbe na sodišču povedal, da se bo pritožil, kljub temu pa v zapisniku o glavni obravnavi to ni zapisano. Da njegova napoved pritožbe v zapisniku ni napisana, je izvedel šele takrat, ko sta mu hčerki ob obisku na domu dne 28. 12. 2024 povedali, ob tem pa zaradi bolezni pritožbe pred 30. 12. 2024 tudi ni mogel napovedati. Vendar je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah I K 3678/2023 z dne 10. 2. 2025, pravnomočno zavrnjen, ker obsojeni svojih zatrjevanj na pravno relevanten način ni z ničemer dokazal.

9. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je glede na dne 19. 12. 2024 razglašeno sodbo, katere razglasitve se je obsojeni udeležil, in glede na dani pouk po razglasitvi sodbe iz prvega odstavka 362. člena ZKP, ki je razviden tudi iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2024, rok za napoved pritožbo zoper sodbo iztekel dne 27. 12. 2024. Glede na navedeno je bila napoved pritožbe, ki jo je vložil obsojeni dne 30. 12. 2024, vložena po poteku 8-dnevnega roka za napoved pritožbe in je torej prepozna. Odločitev sodišča prve stopnje, da je prepozno napoved pritožbe zavrglo, je torej pravilna in zakonita. Obsojenčeve pritožbene navedbe, da je po razglasitvi sodbe napovedal pritožbo, pa to v zapisniku o glavni obravnavi ni navedeno, so po oceni pritožbenega sodišča neutemeljene, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2024 kaj takšnega ne izhaja, prav tako obsojeni po razglasitvi sodbe ni imel zoper zapisnik nobenih pripomb, kljub temu, da ga je celo podpisal. Za svoje trditve v pritožbi, pa enako kot v pravnomočno zavrnjenemu predlogu v prejšnje stanje, pa ni predložil nobenih dokazov.

10. Glede na navedeno in ob izostanku kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP.

11. Ker obsojenec s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 98. člena ZKP).