Appeal dismissed; possession of auctioned goods does not prove new assets when creditor confirms none exist.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica in dolžnik sama krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožbene navedbe, da dolžnik še vedno razpolaga s premičninami, ki so bile prodane na javni dražbi, ne pomenijo, da je dolžnik po izvedenem rubežu pridobil nove rubljive premičnine in ne nasprotujejo ugotovitvi izvršitelja, da dolžnik drugih rubljivih premičnina nima.

Ker upnica v pritožbi torej ne navede podatkov o novih premičninah, ki dejansko obstojijo in bi se lahko zarubile dolžniku, ni uspela izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da drugih rubljivih premičnin dolžnik nima.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine.

2. Zoper navedeni sklep upnica po pooblaščenki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter naloži dolžniku v plačilo nastale pritožbene stroške upnice.

Izpostavlja, da ne drži, da dolžnik nima več rubljivih premičnin. Upnica je dolžnikova neposredna soseda in zato dolžnika vidi dnevno. Po javni dražbi z dne 12. 9. 2024, na kateri naj bi bile vse zarubljene premičnine prodane, je upnica videla dolžnika na kolesu, ki se je prodalo na dražbi. Dolžnik ima tudi še vedno televizijo, ki se je prodala na dražbi, kar kaže na to, da je dejansko šlo zgolj za navidezno prodajo zarubljenih premičnin dolžnika, da je bila kupnina plačana, vendar je dolžnik prodane premičnine obdržal in z njimi še vedno razpolaga. Nadalje je videla dolžnika, kako je poleti (meseca julija 2024), ko je bil sklep o izvršbi že pravnomočen in izvršljiv, (protipravno) razpolagal s svojimi stvarmi, in sicer so dolžnikovi sorodniki odpeljali dolžnikovo orodje (motorno žago in kotno brusilko) in kolo na prestave, zaradi česar teh predmetov izvršitelj ni mogel zarubiti, ker jih je dolžnik pred tem že spravil pri tretjih osebah. Dolžnik poleg tega že več let dela na črno in poleg prihodkov, ki jih prejema po uradnih evidencah (tj. pokojnino), prejema še denar iz naslova dela na črno. Glede na navedeno je sodišče v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je navedlo, da dolžnik po uspešni prodaji dolžnikovih premičnin na javni dražbi drugih rubljvih premičnim nima več. Dolžnik ima še druge rubljive premičnine (ki jih je spravil na drugem naslovu), prav tako ima večje prihodke, kot izhaja iz uradnih evidenc, prav še vedno razpolaga s stvarmi, ki so bile prodane na javni dražbi. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj je izvršbo ustavilo na podlagi prvega odstavka 88. člena ZIZ. Navedena določba ZIZ pa se sploh ne nanaša na takšno dejansko stanje kot je podano v konkretnem primeru, ampak na neuspešen rubež. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine.

6. Iz podatkov predmetnega spisa izhaja, da je bila v konkretnem primeru zoper dolžnika dovoljena (med drugimi tudi) premičninska izvršba. Izvršitelj je 1. 8. 2024 na naslovu dolžnika izvedel uspešen rubež premičnin. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je izvršitelj vse zarubljene premičnine na javni dražbi prodal in da prejeta kupnina ni zadoščala za poplačilo upničine terjatve v celoti. Izvršitelj je sodišču tudi sporočil, da dolžnik drugih rubljivih premičnin nima in naj sodišče izvršbo ustavi.

7. Pritožbene navedbe, da dolžnik še vedno razpolaga s premičninami, ki so bile prodane na javni dražbi, ne pomenijo, da je dolžnik po izvedenem rubežu pridobil nove rubljive premičnine in ne nasprotujejo ugotovitvi izvršitelja, da dolžnik drugih rubljivih premičnina nima. Niti tega ne pomenijo navedbe, da je dolžnik z določenimi premičninami protipravno razpolagal že pred rubežem. Ker upnica v pritožbi torej ne navede podatkov o novih premičninah, ki dejansko obstojijo in bi se lahko zarubile dolžniku, ni uspela izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da drugih rubljivih premičnin dolžnik nima. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev zato pravilno oprlo na prvi odstavek 88. člena ZIZ.

8. Upnica s pritožbo tudi ne uveljavlja, da je sodišču prve stopnje posredovala podatke o novih dolžnikovih premičninah, ki bi terjalo postopanje sodišča prve stopnje po drugem odstavku 88. člena ZIZ.

9. Ob pritožbenih navedbah sodišče druge stopnje dodaja, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbe ni ustavilo glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev, torej tudi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na plačo, pač pa le izvršbo na premičnine. Zato pri presoji izpodbijanega sklepa niso upoštevne navedbe, da dolžnik dobiva prihodke (delo na črno), ki ne izhajajo iz uradnih evidenc, saj se te navedbe ne nanašajo na premičninsko izvršbo.

10. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep potrdilo.

11. Upnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela, zato pritožbenih stroškov ni šteti kot potrebnih izvršilnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZPP). Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel ničesar, kar bi pripomoglo k vsebinski odločitvi sodišča druge stopnje (šesti odstavek 38. člen ZIZ).