VSRS Sklep I R 165/2025 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Trditev, da je toženka, zgolj zato ker je pravnica oziroma notarka, ki poklicno deluje na območju pristojnega sodišča, morebiti povezana ali v bolj ali manj prijateljskih odnosih z (ne)določenimi posameznimi sodniki, ne zadošča za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 2. 7. 2025 pred Okrajnim sodiščem v Kopru vložil tožbo, s katero od toženke zahteva plačilo zneska 15.000 EUR z zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2025 do plačila, in sicer kot vračilo posojila po pogodbi z dne 5. 1. 2022.

2. Nadalje je tožnik 28. 8. 2025 pri pristojnem prvostopenjskem sodišču podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu pojasnjuje, da toženka že leta deluje kot notarka na območju sodišča v Kopru, da je sodišču splošno znana in da je zagotovo z določenimi pravniki na sodišču tudi v bolj ali manj prijateljskih odnosih, s sodiščem in sodnim osebjem pa tudi poslovno sodeluje. Meni, da zaradi teh okoliščin ni higienično, da bi o tej zadevi odločali sodniki na območju toženkinega poslovanja. Dodaja, da je bila toženka pred nastopom notarske funkcije dolgo zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru (preiskovalni oddelek), katerega sedež je na istem naslovu, zato ne more vedeti, ali bodo ta spor morebiti reševali toženkini bivši sodelavci. Predlaga, da sodišče opravi poizvedbo na ZPIZ o toženkinem trajanju zaposlitve na Okrajnem sodišču v Kopru. Navaja še, da je toženka v preteklosti kandidirala za županjo v Kopru, nastopala pa je tudi v vlogi mestne svetnice na Občini Koper, kar po tožnikovem vse še dodatno vzpostavlja dvom v t. i. načelo poštenega sojenja.

3. Sodišče je navedeni predlog odstopilo v odločanje Vrhovnemu sodišču, ob tem pa izrazilo stališče, da je tožnikov predlog utemeljen, ker držijo navedbe glede poslovnega sodelovanja z notarko in da je bila večkrat zaposlena na sodiščih v Kopru, ob tem pa izpostavlja oddelek za prekrške Okrožnega sodišča v Kopru.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Delegacija pristojnosti je procesni institut, ki zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

6. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da golo dejstvo (poklicnega) poznanstva ali dnevnega srečevanja strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To utemeljujejo šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki. 1 Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče je mogoče utemeljeno uporabiti šele, ko se takšne okoliščine nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, kot edini izjemen primer. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.

7. Predlagatelj po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem predlogu konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike pristojnega sodišča ter ki bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja, ni izkazal. Zgolj (posplošeno navedena in neizkazana) trditev, da je toženka, zgolj zato ker je pravnica oziroma notarka, ki poklicno deluje na območju pristojnega sodišča, morebiti povezana ali v bolj ali manj prijateljskih odnosih z (ne)določenimi posameznimi sodniki, tako ne zadošča za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost Okrajnega sodišča v Kopru. To velja tudi za dodatne predlagateljeve navedbe, da toženka kot notarka poslovno sodeluje s sodiščem, saj iz navedb ni jasno tudi, kako bi to dejstvo lahko vplivalo na samo sojenje, še posebej ne na sojenje v konkretnem primeru. V drugačen zaključek ne prepričajo niti navedbe o toženkini pretekli poklicni poti - kot županski kandidatki in kot zaposleni na sodišču. Tako iz navedb predlagatelja kot pojasnila razpravljajoče sodnice ob odstopu predloga v odločanje Vrhovnemu sodišču, namreč konkretno izhaja le, da je toženka opravljala funkcijo sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru (in še to na drugem pravnem področju), ne pa tudi na Okrajnemu sodišču v Kopru, ki je v obravnavani zadevi pristojno za odločanje. Zgolj dejstvo, da sta okrajno in okrožno sodišče v isti stavbi, češ da to prinese dnevno srečevanje sodnikov in zaposlenih, samo po sebi ne zadošča kot razlog za prenos pristojnosti. V zvezi z obravnavano zadevo je ob tem treba upoštevati tudi, da gre za večji sodišči 2 , saj je v takih okoliščinah še manj verjetno, da bi vsi sodniki poznali toženko oziroma bi ta prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike. Sklepno gre dodati le še, da je za odpravo dvoma v morebitno sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika (oziroma več njih), s katerim(i) je toženka morebiti razvila opisano intenziteto osebnega odnosa, namenjen institut izločitve.

8. Objektivna nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, zato v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Kopru. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

1 Prim. sklep VSRS I R 9/2022 z 9. 2. 2022 in I R 117/2024 s 17. 7. 2024.

2 Po podatkih dostopnih na spletni strani navedenih sodišč je na Okrajnem sodišču v Kopru le sodnikov 15, na Okrožnem sodišču v Kopru pa celo 25.