Appeal dismissed; costs borne by defendant per settlement agreement despite plaintiff's withdrawal.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR.

[JEDRO]

Pravdni stranki sta z izvensodno poravnavo uredili sporna vprašanja tega spora, tudi glede stroškov postopka, zaradi česar je tožnik (skladno z določili te poravnave) tudi umaknil tožbo. Iz III. točke te poravnave tako ne izhaja, da bi moral tožnik povrniti toženki stroške postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) in odločilo, da nosi toženka sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v II. točki izreka sklepa se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ji je tožnik dolžan povrniti stroške postopka, tudi pritožbenega. Navaja, da je tožnik postavil nedoločen, nedoločljiv in neizvršljiv tožbeni zahtevek. Zato ni jasno, kaj je predmet tega spora. Izpostavlja, da je v odgovoru na tožbo uveljavljala litispendenco v zvezi z zadevo IV Pd 50/2025, v kateri je bil postavljen identičen, tudi nejasen zahtevek. Dodaja, da je tožnik vložil tožbo tudi na Upravno sodišče RS. Poudarja, da bi se predmetni spor za tožnika, če ne bi umaknil tožbe, v vsakem primeru končal neugodno zaradi litispendence. Zato meni, da je treba odločitev o stroških opreti na drugi del prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je upravičena do povračila stroškov postopka, sploh zaradi nejasnosti predmetnega tožbenega zahtevka. Zato je zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje, da iz poravnave izhaja, da je toženka izpolnila tožbeni zahtevek. Meni še, da je upravičena do povračila stroškov postopka tudi na podlagi 156. člena ZPP, saj je tožnik v različnih sporih postavljal identične nejasne tožbene zahtevke, za kar ni bilo nobene potrebe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, toženki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je tožnik umaknil tožbo, toženka pa se je z umikom tožbe strinjala, je sodišče prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se postopek ustavi (188. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), česar toženka v pritožbi ne izpodbija. Izrecno namreč navaja, da se pritožuje zgolj zoper odločitev o stroških postopka (v II. točki izreka izpodbijanega sklepa). Zato so brezpredmetne pritožbene navedbe o nedoločnem in neizvršljivem tožbenem zahtevku, litispendenci ter o tem, kako bi se postopek končal, če tožnik ne bi umaknil tožbe. Postopek je namreč že pravnomočno ustavljen. Navedeni pritožbeni razlogi pa niso relevantni niti glede odločitve o stroških postopka.

6. Sodišče prve stopnje je o toženkini zahtevi za povračilo stroškov postopka pravilno odločilo na podlagi določil med pravdnima strankama sklenjene izvensodne poravnave, na katero sta se v zvezi s stroški postopka sklicevali obe pravdni stranki. Stranki se v izvensodni poravnavi glede stroškov postopka lahko dogovorita tudi drugače, kot to določa ZPP. Pravdni stranki sta z izvensodno poravnavo uredili sporna vprašanja tega spora, tudi glede stroškov postopka, zaradi česar je tožnik (skladno z določili te poravnave) tudi umaknil tožbo. Iz III. točke te poravnave tako ne izhaja, da bi moral tožnik povrniti toženki stroške postopka. Prav nasprotno. Iz nje izhaja, da je toženka dolžna tožniku povrniti določene stroške; preostale stroške, ki so nastali tožniku, pa bo kril tožnik sam. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da krije toženka sama svoje stroške postopka.

7. Zahteva toženke za povračilo stroškov postopka pa ni utemeljena niti na podlagi določila prvega odstavka 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje toženka (šele) v pritožbi in v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz izvensodne poravnave izhaja, da bo toženka tožniku izdala novo odločbo in aneks o delovnem mestu in nazivu (kar je tožnik zahteval s tožbo), da bo torej izpolnila tožbeni zahtevek, tožnik pa bo takoj po sklenitvi poravnave umaknil tožbo, kar je tudi storil.

8. Glede na dogovor pravdnih strank o stroških postopka v izvensodni poravnavi in glede na takojšen umik tožbe po izpolnitvi zahtevka pa je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 156. člen ZPP, ki ureja povračilo krivdno povzročenih stroškov ne glede na izid pravde.

9. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, hkrati pa je dolžna povrniti tožniku njegove stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku skladno z določili Odvetniške tarife priznalo 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) skupaj znaša 186,66 EUR, ki mu jih je toženka dolžna povrniti v roku 8 dni. Ostalih priglašenih stroškov (posveta s stranko, seznanitev stranke in pregled spisa) pa mu ni priznalo, saj so ti zajeti v že priznanih stroških.