VSM Sklep I Cp 932/2024 · Višje sodišče v Mariboru

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Do pravnomočnega zapuščinskega sklepa po pokojni materi tožnice (prodajalki po sporni pogodbi) obstaja dediščinska skupnost vseh dedičev. Sodna praksa je že potrdila, da udeležba vseh dedičev v pravdi, kjer eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega, ni nujna. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče v obravnavani zadevi najprej odločiti o tožničini aktivni legitimaciji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo obravnavani pravdni postopek do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve opr. št. II P 143/2020 Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. Tožena stranka (toženec) vlaga pritožbo zoper citirani sklep iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki vplivajo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe in iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta pokojna A. A. in B. B. (toženi) dne 28. 6. 2017 sklenila kupoprodajno pogodbo za gozdno zemljišče parc. št. 119/6 k.o. ... za kupnino 52.000,00 EUR pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla, ki ga je Upravna enota X odobrila. Ker pa je C. C. zoper pokojno A. A. vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, A. A. pa je tožbeni zahtevek pripoznala, se je C. C. na podlagi sodbe na podlagi pripoznave vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik. Vrhovno sodišče RS je nato ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo. Toženec B. B. je vložil tožbo na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na C. C. in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vpisom lastninske pravice v korist A. A. in nadalje za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist. Toženec poudarja, da v zadevi II P 143/2020 še ni bil opravljen niti pripravljalni narok, še več, sodišče je v tisti zadevi 9. 9. 2021 izdalo sklep o prekinitvi postopka, kar je več kot pred tremi leti. Dedinja pokojne A. A., ki je tožnica v predmetnem postopku, je pooblaščencu prekinila pooblastilo. Zato ne drži razlaga sodišča, da je v zadevi II P 143/2020 že v teku postopek. Nadalje navaja, da je tožnica tožbo v obravnavani zadevi vložila že 17. 11. 2023, predlog za prekinitev postopka je bil vložen 1. 9. 2023, sodišče pa je izpodbijani sklep izdalo po več kot letu dni, to je 6. 9. 2024. Izpodbijani sklep je v nasprotju z načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka, sodišče je kršilo pravico toženca do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožnica je obravnavano tožbo zaradi plačila 52.000,00 EUR vložila, čeprav je vedela, da zapuščinski postopek po pokojni Mariji Mavrič še ni pravnomočno zaključen, ker še ni izdan sklep o dedovanju.

Tožnica bo pravna naslednica po pokojni A. A. šele tedaj, ko bo to izhajalo iz pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega bo razvidno, kdo bo podedoval premoženje po pokojni A. A., še posebej nepremičnino parc. št. 119/6 k.o. ... Zato je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal, da naj sodišče tožbo kot preuranjeno zavrže. Pokojna A. A. zemljišča, ki je predmet prodajne pogodbe, tožencu ni nikoli izročila, zaradi česar kupnina za nepremičnino še ni zapadla v plačilo in je tožbeni zahtevek neutemeljen, tako glede plačila kupnine kot tudi glede plačila zakonskih zamudnih obresti. Zato je toženec prekinitvi postopka nasprotoval, saj tožnica ni aktivno legitimirana kot zakonita dedinja, v nasprotnem primeru pa bi lahko vstopila v postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II P 143/2020 in tožbeni zahtevek tožnika pripoznala, saj v obravnavanem postopku v tožbi navaja, da je po njenem prepričanju tožbeni zahtevek utemeljen, zaradi česar je toženec dolžan plačati 52.000,00 EUR. Ker je prekinitev postopka nesmiselna in nepravilna in je tožencu kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) v odgovoru na tožbo zavrača pritožbene navedbe in se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) ter v okviru pritožbenih navedb in kršitev ni ugotovilo.

5. Sodišče prve stopnje je obravnavani postopek prekinilo z obrazložitvijo, da predstavlja zadeva opr. št. II P 143/2020 Okrožnega sodišča v Mariboru predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ker je toženec tam vložil tožbo na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na parceli 119/6, k.o. ... in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, z vpisom lastninske pravice v korist A. A. ( pokojne matere tožnice, po kateri zapuščinski postopek še ni zaključen) ter z zahtevkom na izstavitev z.k. dovolila za vknjižbo lastninske pravice na tej parceli v njegovo korist. Toženec torej v zadevi, zaradi katere je sodišče z izpodbijanim sklepom prekinilo obravnavani postopek, uveljavlja najprej izbrisno tožbo, nato pa dajatveni zahtevek po kupoprodajni pogodbi z dne 28. 6. 2017, z navedbami, da je s sprejemom ponudbe, ki je bila objavljena na oglasni deski, nastopila obveznost pokojne A. A. (matere tožnice) za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na ime toženca. Tožnica kot dedinja po pokojni A. A. pa v obravnavani zadevi zahteva plačilo kupnine, torej prav tako obveznost, ki izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 28. 6. 2017, na podlagi katere tukaj toženi, tam tožnik, v postopku zaradi katere je sodišče obravnavani postopek prekinilo, uveljavlja izpolnitev pogodbene obveznosti prodajalke.

6. Sodišče druge stopnje glede na konkretne okoliščine v zadevi pritrjuje, da je odločitev glede obveznosti prodajalke (pokojne matere tožnice) na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo toženec v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik, pravno relevantno za odločitev v tej zadevi. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbami 13. člena z ZPP slednje pravilno opredelilo kot predhodno vprašanje ter po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP ugodilo predlogu za prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja.

7. Do pravnomočnega zapuščinskega sklepa po pokojni materi tožnice (prodajalki po sporni pogodbi) obstaja dediščinska skupnost vseh dedičev. Sodna praksa je že potrdila 1 , da udeležba vseh dedičev v pravdi, kjer eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega, ni nujna. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče v obravnavani zadevi najprej odločiti o tožničini aktivni legitimaciji. Do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka lahko eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega le z zahtevkom na vrnitev stvari v zapuščino in ne njene izročitve njemu kot dediču. Vendar je slednje že stvar vsebinske obravnave, kar pa ni pravnorelevantno v pritožbenem postopku zoper sklep o prekinitvi postopka.

8. Tudi okoliščina, ki jo nadalje izpostavlja pritožba, da je postopek opr. št. II P 143/2020 prekinjen iz razloga, ker je dedinja pokojne A. A., torej tožnica, v obravnavanem postopku, pooblaščencu preklicala pooblastilo, ne more vplivati na drugačno odločitev glede prekinitve tega postopka. Določbe ZPP omogočajo nadaljevanje pravdnega postopka v primeru smrti pravdne stranke, s pozivom, da v postopek vstopijo dediči in njihov vstop v pravdo ni odvisen od njihove soglasja. Zato je realno pričakovati, da se bo pravdni postopek II P 143/2020 v kratkem nadaljeval in v primernem roku tudi zaključil. Ker se bo obveznost plačila kupnine, ki je predmet tega postopka, lahko z ustreznim zahtevkom uveljavljala tudi v postopku II P 143/2020, je to dodaten argument, da je odločitev o prekinitvi postopka pravilna in skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti.

9. Ker je torej obveznost plačila kupnine, odvisna od uspeha B. B., (toženca v obravnavani zadevi v postopku opr. št. II P 417/ 2019), je sodišče pravilno odločilo o prekinitvi tega postopka. V kolikor bi se ta postopek nadaljeval, bi sodišče moralo zaradi ugotavljanja vseh pravnorelevantnih dejstev izvajati vse dokaze, ki se bodo izvajali v postopku opr. št. II P 143/2020, kar nikakor ne bi bilo smotrno niti ekonomično, zato tudi ne gre za poseg v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj ni procesnih zadržkov, da se postopek v zadevi II P 143/2020 Okrožnega sodišča v Mariboru ne bi nadaljeval.

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (določba 154. in 165. člena ZPP).

1 VSRS sodba II Ips 145/2018, z dne 8.8.2019.