Court dismisses appeal against management liability for bankruptcy costs due to late filing, not insolvency timing.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov.

Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika A. A. z dne 18. 6. 2025 zoper sklep z dne 9. 6. 2025, s katerim mu je sodišče naložilo plačilo založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 1.397,77 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje nekdanji poslovodja, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, kršitve ustavne pravice do sodnega varstva, neupoštevanja izrednih okoliščin in dejstva, da je kot direktor ravnal skladno z zakonom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ta stečajni postopek se je začel dne 13. 2. 2025, kar je po uveljavitvi novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP – H), ki velja od 2. 11. 2023. Glede na to se za ta postopek uporablja z ZFPPIPP-H uveljavljena nova določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ki določa, da morajo v primeru iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik) in sedmega odstavka tega člena (ko začetne stroške stečajnega postopka plača sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.

5. V konkretnem primeru se je stečajni postopek začel na predlog dolžnika, A. A. pa je bil njegov direktor od 13. 10. 2009 do začetka stečaja in v tem času tudi edini družbenik dolžnika. Dolžnik kot predlagatelj postopka je bil skladno s šestim odstavkom 233. člena ZFPPIPP oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, plačila teh stroškov pa so se opravila iz podračuna sodišča (sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Pritožnik se pravilno sklicuje, da je namen teh določb zagotoviti, da se postopek lahko vodi tudi v primerih, ko premoženje dolžnika ne zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Nobene povezave s tem pa nima premoženje odgovorne osebe, zato pritožnik nepravilno v oklepaju dodaja »ali odgovorne osebe«.

6. Navedba dolžnika, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, saj vrednost stečajne mase ne zadošča za pokritje začetnih stroškov, je nerazumljiva. Deseti odstavek 233. člena ZFPPIPP namreč določa, da sodišče naloži plačilo stroškov osebam iz devetega odstavka tega člena s sklepom, ki se tem osebam vroči, in lahko vsak član poslovodstva v osmih dneh vloži ugovor zoper ta sklep. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko določbo in s sklepom z dne 9. 6. 2025 nekdanjemu poslovodji naložilo plačilo založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka, nekdanji poslovodja pa je zoper ta sklep vložil ugovor z dne 18. 6. 2025. Pritožnik pritrjuje, da vrednost stečajne mase ne zadošča za pokritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kar pomeni, da so izpolnjeni zakonski pogoji, da je sodišče prve stopnje skladno z devetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je nekdanjemu poslovodji naložilo, da sodišču povrne vplačani znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

7. Okoliščine, da je nekdanji poslovodja brezposeln, prejemnik denarne socialne pomoči v neto vrednosti 582,91 EUR in oče dveh šoloobveznih otrok, ne pomeni, da bi bila naložitev obveznosti plačila založenega predujma v višini 1.397,77 EUR nesorazmeren poseg v pritožnikovo pravico do sodnega varstva. Pritožnik ne pojasni, v čem bi bil dejansko onemogočen dostop do sodnega varstva (ki ga Ustava RS zagotavlja vsakomur), če bi moral nositi to breme. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo naložitev obveznosti pritožniku kot nekdanjemu poslovodji skladno z zakonsko določbo 233. člena ZFPPIPP. Nekdanjemu poslovodji so bila zagotovljena vsa zakonsko predvidena pravna sredstva (ugovor in pritožba) in s tem možnost, da bi lahko izkazal, da ni mogel vplivati na nastanek okoliščin, zaradi katerih vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, pritožnikov premoženjski oziroma finančni položaj, le-tega ne razbremenjuje odgovornosti. 1 Lahko bo sicer imel vpliv na uspešnost izterjave po enajstem odstavku 233. člena ZFPPIPP, kar pa se v fazi naložitve obveznosti ne presoja.

8. Sodišče prve stopnje je nekdanjemu poslovodji pravilno pojasnilo, da ni izkazal, da ni imel vpliva na nastanek okoliščin, da vrednost stečajne mase ne zadošča niti za vrnitev začetnih stroškov stečajnega postopka. V konkretnem primeru ni sporno, da je družba postala insolventna v času, ko je pritožnik opravljal funkcijo poslovodstva. Ta bi se lahko razbremenil odgovornosti samo, če bi izkazal, da ni mogel vplivati na nastanek okoliščin, navedenih v devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Gre za vprašanje, ali poslovodja ni mogel vplivati na to, da bi premoženje stečajnega dolžnika (ki po 225. členu ZFPPIPP spada v stečajno maso) zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. 2 Pritožnik se v pritožbi ponovno sklicuje, da je poslovanje dolžnika zašlo v težave zaradi neposrednih posledic COVID-19 krize, nato pa še zaradi vojne v Ukrajini in mednarodnih sankcij. Pri tem navaja, da so v letu 2021 podpisali pogodbo z ruskim proizvajalcem pohištva in ukrajinskim podjetjem na eni strani ter s kupcem iz Nemčije na drugi stranki, posel je bil uspešno začet, nato pa je v roku nekaj mesecev prišlo do prepovedi uvoza ruskega pohištva zaradi sankcij, vojne v Ukrajini in nenormalnega dviga cen transporta in surovin, zaradi česar se poslovni model ni več splačal. Poskušali so nadaljevati sodelovanje s srbskim proizvajalcem, vendar so narasli transportni stroški zaradi COVID-19, in sodelovanje je bilo treba konec leta 2022 prekiniti.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi moral pritožnik kot edini družbenik in direktor dolžnika poskrbeti, da bi predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil pravočasno, to je najkasneje takrat, ko je dolžnik še razpolagal s sredstvi vsaj v višini začetnih stroškov stečajnega postopka. Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Pritožnik samo pavšalno navaja, da je ob nastopu insolventnosti pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka. Kdaj je predlog za začetek stečaja pravočasen, izhaja iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP, po katerem mora poslovodja brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po nastanku insolventnosti, vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. 3 Poslovodja ni podal konkretnih navedb, da bi družba postala insolventna v obdobju enega meseca pred vložitvijo predloga za začetek stečaja z dne 7. 2. 2025, niti, da bi insolventnost takrat nastopila tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Ravno nasprotno, iz pritožbenih navedb je razvidno, da se je finančni položaj družbe poslabšal že v letih 2021 in 2022, kar ni nenadno in znotraj roka enega meseca pred podajo predloga za začetek stečajnega postopka v letu 2025. 4 Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov. Pritožbene navedbe nekdanjega poslovodje v konkretnem primeru sicer pojasnjujejo okoliščine (iz leta 2021 in 2022), zaradi katerih je družba postala insolventna. To pa še ne izkazuje, da je poslovodja predlagal začetek stečajnega postopka pravočasno, to je v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku 38. člena ZFPPIPP.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker tudi niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Tako tudi sklep VSL Cst 208/2025 z dne 19. 8. 2025.

2 N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex.

3 Če pa je razlog za insolventnost naravna nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek, mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v treh mesecih po nastanku insolventnosti (drugi odstavek 38. člena ZFPPIPP).

4 Prim. sklepa VSL Cst 305/2024 z dne 9. 1. 2025 in Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024.