Court partially allows appeal, increasing non-material damages for a traffic accident victim based on comparative case law.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. tč. spremeni tako, da se znesek odškodnine, določen v plačilo v tč. 1., zviša za 2.798 EUR, v 3. tč. pa se spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti 30 % vseh za pravdo potrebnih stroškov, vključno s pritožbenimi, tožnica pa toženki 70 % njenih stroškov.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Tožničina odškodnina, ocenjena na približno 13 neto povprečnih plač, je primernejša oz. pravičnejša glede na podobne, hujše in blažje primere. Skupni znesek odškodnine za tožničino negmotno škodo torej znaša 19.500 EUR, revalorizirano predpravdno plačilo toženke iz tega naslova pa je 16.702 EUR (pritožbeno neizpodbijano).

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tej zadevi gre za prometno nesrečo, tožnica je bila poškodovana od povzročitelja, ki je imel svojo odgovornost zavarovano pri toženki. Ni sporno, da toženka odgovarja za škode po temelju v celoti, v tem pritožbenem postopku je sporna le še odškodnina za tožničino nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena zavarovalnica tožnici plačati 224 EUR premoženjske škode in obresti od prepozno plačanih 118 EUR (1. tč. izreka sodbe), višji zahtevek pa zavrnilo (2. tč. sodbe), ker je presodilo, da je toženka pred pravdo tožnici plačala ustrezen znesek za nematerialno škodo. Odločilo je še o stroških postopka, da jih krijeta stranki vsaka svoje (3. tč.)

2. Tožnica je v nezgodi utrpela raztegnitev vratnega mišičja oz. zvin vratne hrbtenice, sumljiv zlom prsnice ter zlom desne ključnice. Sodišče prve stopnje je njeno celotno nepremoženjsko škodo ocenilo na 16.500 EUR, kar je približno 11 neto povprečnih plač v RS, vendar je ugotovilo, da je že v celoti poravnana s toženkinim plačilom pred pravdo.

3. Tožnica se pritožuje zoper del zavrnjenega zahtevka, ki se nanaša na odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter trajne posledice, zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela tako, da se ji glede na temelj prisodi še 3.798 EUR, po 2000 EUR več za obe navedeni škodni postavki, kar bi bilo približno 14 plač. Sklicuje se na izvedensko mnenje in ga mestoma povzema, opozarja, da od tam izhaja, da je opravila 4 in ne le 3 preglede pri travmatologu. Ne strinja se z oceno izvedenke, da so težave s hrbtenico bolezenske in ne poškodbene narave, saj pred nesrečo ni imela nobenih težav. Opozarja, da sodišča v primerljivih primerih, kjer je vodilna poškodba zlom ključnice, prisojajo odškodnine v višini od 12 do 18 neto povprečnih plač, izpostavlja zadeve II Ips 607/2000, Cp 524/2019 ter VS001345, VS001370, VS001569, VS001196 in VS000494. Glede stroškov predlaga, da o njih sodišče odloči po načelu uspeha.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, od katerih je odvisna višina toženkine odškodninske obveznosti. V izpodbijani sodbi je navedlo zadostne razloge o obsegu tožničine škode (za telesne bolečine in nevšečnosti v tč. 19 - 25, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa v tč. 32 - 36 obrazložitve sodbe), na katere se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje.

7. Na podlagi navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje pa je treba pravično denarno odškodnino za tožnico nekoliko zvišati, da bo ta v celoti ustrezala predpisanim merilom iz 179. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), zlasti stopnji in trajanju telesnih in duševnih bolečin, kot tudi vsem ostalim ugotovljenim okoliščinam primera, zlasti teži in naravi poškodb, upoštevajoč načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnin.

8. Tožničino nepremoženjsko škodo in odškodnino zanjo je treba umestiti med podobne, lažje, in hujše škode ter odškodnine zanje. Poškodbe, ki jih je tožnica utrpela - raztegnitev vratnega mišičja oz. zvin vratne hrbtenice, sumljiv zlom prsnice ter zlom desne ključnice, sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.), zanje pa ji je bila odmerjena odškodnina v skupni višini približno 11 neto povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, kar je sicer nekoliko nad povprečjem takih primerov. 1 Vendar je imela tožnica dve lahki poškodbi, namreč še zlom prsnice, poleg tega pa še eno poškodbo iz skupine I. (zelo lahke), in sicer raztegnitev vratnega mišičja oz. zvin vratne hrbtenice. Očitek, da je treba poškodbi pripisati še težave s hrbtenico, je treba zavrniti, saj je brez podlage v izvedenih dokazih; izvedenka je prepričljivo pojasnila, da so v celoti bolezenskega izvora.

9. Ob primerjanju telesnih bolečin in nevšečnosti ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti iz primerov podobnih poškodb, kot jih je utrpela tožnica, se pokaže, da je odmera odškodnine tožnici za ti dve obliki škode nekoliko pod spodnjim pragom, na kar pritožba torej utemeljeno opozarja. Odškodnino v višini 11 neto povprečnih plač so prejeli oškodovanci v nekoliko lažjih primerih od tožničinega, denimo v zadevah II Ips 797/2008 2 , II Ips 859/2008 3 , I Ips 183/2004 4 . Tožnica je imela dve operaciji v splošni anesteziji, 8 dni je bila hospitalizirana, 8 dni je trpela hude telesne bolečine. V primeru nekoliko hujših bolečin in nevšečnosti ob podobnih (sicer težjih) poškodbah je oškodovanec v zadevi II Ips 136/2004 5 prejel odškodnino v višini 14 neto povprečnih plač. Za telesne bolečine in nevšečnosti je treba tožničino škodo oceniti na 11.500 EUR, torej za 1500 EUR višje, kot jo je ocenilo sodišče prve stopnje, enako pa za njene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, na 6500 EUR, namesto na 5000 EUR. Tožničina življenjska aktivnost sicer ni bistveno omejena, vendar pa vpliva tudi na opravljanja njenega dela (je policistka), in morda je sodišče prve stopnje nekoliko premalo upoštevalo tudi njeno mladost, ki pogojuje potencialno daljše duševno trpljenje iz tega naslova. Tožničina odškodnina, ocenjena na približno 13 neto povprečnih plač, je primernejša oz. pravičnejša glede na podobne, hujše in blažje primere. Skupni znesek odškodnine za tožničino negmotno škodo torej znaša 19.500 EUR, revalorizirano predpravdno plačilo toženke iz tega naslova pa je 16.702 EUR (pritožbeno neizpodbijano). Pokaže se, da je toženka dolžna tožnici plačati še 2.798 EUR iz naslova nepremoženjske škode.

10. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu s 4. tč. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je prisojeni znesek odškodnine iz naslova negmotne škode ustrezno zvišalo, skupaj za 2.798 EUR. V preostalem delu je bilo treba pritožbo zavrniti in nespremenjeni izpodbijani del potrditi.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odst. 165. čl. in 2. odst. 154. čl. ZPP). Tožnica je uspela s približno 30 % svojega zahtevka, kar jo upravičuje do povračila stroškov v takem obsegu, za del, s katerim ni uspela, pa je treba opraviti obračun in kompenzacijo, kar vse bo v nadaljevanju storilo sodišče prve stopnje (4. odst. 163. čl. ZPP).

1 Povprečje je v daljšem časovnem obdobju znašalo 8 NP plač. Glej v Jadek Pensa D. et al., Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, str. 764, GV Založba Ljubljana, 2001.

2 Udarnina leve rame, levega komolca in boka, ambulantno zdravljenje, 3 dni občasne hude bolečine, nekoliko blažje trajne posledice.

3 Zlom prsnice, zvin zapestja, en dan hospitalizacije, zapleti, operacija v lokalni anesteziji, en teden hude bolečine, podobne trajne omejitve.

4 Udarnina levega ramenskega sklepa, zvin vratne hrbtenice, udarnina kolena, zdravljenje ambulantno, 7 dni hude bolečine, podobna omejitev aktivnosti.

5 Izpah v sklepu med levo ključnico in lopatico, zvin vratne hrbtenice (Fischer III), 2 operaciji, 10 dni hospitalizacija, mlajši poškodovanec od tožnice, hujše trajne posledice.