Appeal dismissed; debtor failed to prove payment despite bank timing issues, upholding enforcement order.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 149,33EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimizamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa do plačila.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno obravnavalo ugovor dolžnika le zoper del, v katerem je dovolilo izvršbo v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZIZ. Pravilno ga je zavrnilo, ker dolžnik ni dokazal plačila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi (1. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku osem dni povročitvi sklepa povrniti upniku 149,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, vprimeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka). Ugotovilo je, da dolžnik ni izkazal dejanskega plačila zatrjevanega zneska, upnik je prejem nakazila zanikal in to izkazal z odgovoru na ugovor priloženim dokazilom (kartico partnerjev), iz katerega plačilo ni razvidno.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ni vedel, da transakcija ni bila uspešno izvedena. Po prejetem dopisu je kontaktiral banko glede zavrnjenega plačilnega naloga. Na dan 10. 6. 2024, ko je naredil plačilni nalog, je bilo na računu zadostno stanje, vendar ker je bila transakcija izvedena po 16. uri, se je avtomatsko prenesla na naslednji dan. Naslednji dan so bile še bremenitve kartičnega poslovanja, zaradi česar ni bilo zadostnega stanjana računu in je bila transakcija zavrnjena.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da dolžnik zgolj potrjuje pravilnost odločitve iz sklepa. Ne izkaže, da je nepravilna odločitev, ki naj bi jo izpodbijal v kateremkoli pogledu, niti ne izkaže, da bi obveznost poravnal.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik dejansko pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da (do izdaje izpodbijanega sklepa 16. 8. 2024) ni poravnal upnikove terjatve, kot je zatrjeval v ugovoru. Neplačilo opravičuje z razlogi, vendar so ti na njegovi strani. Sodišče prve stopnje je pravilno obravnavalo ugovor dolžnika le zoper del, v katerem jedovolilo izvršbo v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZIZ. Pravilno ga je zavrnilo, ker ni dokazal plačila.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje pouradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Upnikovi stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo 200 točk po sedmi točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne vpresežku do zahtevanih 500 točk glede na vrednost spornega predmeta), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Ni mu priznalo sodne takse, ker se ta za odgovor na pritožbo ne plača. Skupaj je upniku priznalo 149,33 EUR stroškov. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.