Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 152/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.152.2025 AI generated

Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to lack of objective doubt regarding court impartiality.

Case Number VSRS Sklep I R 152/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected a plaintiff's request to transfer a civil case to a different court within the same city. The plaintiff argued that a former colleague of a defendant, currently practicing law at the appellate court, had previously worked at the trial court, potentially creating bias. The court found no objective grounds for this claim, noting the courts are physically separate, the lawyer has been at the appellate court for over a decade, and no close personal ties were alleged. Consequently, the request for a change of venue was deemed unfounded and dismissed.

Legislator headnote

AI generated

67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP: A request to transfer jurisdiction based on potential bias is only granted when concrete, weighty reasons objectively raise serious doubts about the impartiality of the entire court.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction impartiality of court objective doubt former colleague legal profession ties ZPP 67th article change of venue

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi, različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v B. poteka postopek, v katerem tožnik zatrjuje, da sta mu toženka in toženec s svojim protipravnim ravnanjem povzročila škodo.

2. Tožnik je podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je bil eden od ustanoviteljev toženke, odvetnik A. A., predhodno zaposlen na Višjem sodišču v B. Meni, da to vzbuja dvom v nepristranskost sojenja B. sodišča, saj ima A. A. tam zagotovo poznanstva.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato zahteva restriktivno razlago.

5. V praksi Vrhovnega sodišča se kot drugi tehtni razlogi pojavljajo predvsem tisti, ki težijo k zagotavljanju videza nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče predlogu ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja.

6. Takšni razlogi iz tožnikovega predloga ne izhajajo. Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje. Vrhovno sodišče ob tem še dodaja, da morebitno znanstvo med (nekdanjimi) pravniškimi kolegi ne pomeni tako intenzivne povezave, ki bi objektivno vzbujala resen dvom v nepristranskost sojenja.

7. Glede na navedeno je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča neutemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.