VSC Sklep II Cpg 50/2025 · Višje sodišče v Celju

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, se oglas glasi, da se prodaja firma s kamioni in priklopniki, da je firma bila registrirana v Celju, da je bila firma odprta leta 2020, da je čista, da ima odličen rating, da firma lahko uredi vizume, da se za ceno celotne firme pokliče na telefonsko številko.

Če družba nima drugega omembe vrednega premoženja kot kamione s priklopniki, potem je njena vrednost dejansko samo v teh premičninah. Brez njih bi bila samo "pravna lupina".

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke z dne 13. 1. 2025 zoper sklep o začasni odredbi z dne 23. 12. 2024, razveljavilo sklep o začasni odredbi v točki I. izreka ter zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 6. 12. 2024, dopolnjen 19. 12. 2024 (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da med strankama ni sporno, da je bil s strani A. A. oddan oglas, s katerim je oglaševana prodaja firme s kamioni in priklopniki. Sporno je, ali je oglas oddal kot družbenik tožene stranke ali kot njen zakoniti zastopnik. Iz oglasa ni razvidno, da bi tožena stranka oddala oglas in prodajala sredstva, kar izpostavlja v ugovoru. Firma oziroma ime tožene stranke iz oglasa ni razvidno, zato sodišče ni sledilo navedbam tožeče stranke, da naj bi bili v oglasu navedeni podatki družbe (tožene stranke). Iz oglasa izhaja, da se prodaja družba (firma), pri tem se izpostavlja sedež družbe, čas ustanovitve in njena osnovna sredstva za navedbo vrednosti. Na koncu oglasa so kontaktni podatki za informacije o ceni celotne firme (družbe). Več je razlogov v prid zaključku, da je A. A. oddal oglas kot družbenik tožene stranke in da se prodaja družba kot celota s prodajo poslovnega deleža, od razlogov, da osnovna sredstva (premoženje) prodaja tožena stranka, čeprav je A. A. tudi zakoniti zastopnik družbe. Življenjsko in logično je, da se pri določitvi vrednosti družbe in s tem prodajne cene deleža opredeli/opiše (tudi) vrednost premoženja, osnovnih sredstev, ki so večje vrednosti družbe. Prodaja poslovnega deleža v družbi, toženi stranki ne predstavlja ravnanja tožene stranke in ne ravnanja, zaradi katerega bi bila onemogočena ali precej otežena bodoča prisilna uveljavitev terjatve. Ne gre za ravnanje tožene stranke, ampak družbenika, ki ni stranka postopka in katerega ravnanja nimajo vpliva na možnost bodočega poplačila terjatve.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz oglasa jasno izhaja, da direktor prodaja firmo s kamioni in prikolicami, pri čemer ni navedel vrednosti firme, ampak ceno kompleta, ki se nanaša samo na tovornjake in prikolice. Navedene so cene za osnovna sredstva tožene stranke in direktor jih je ponujal v prodajo. Kolikor se bodo prodala vsa vozila, bo tožena stranka ostala brez premoženja in se ne bo mogla poplačati. Iz oglasa jasno sledi, da se ne prodaja firma s tovornimi vozili in prikolicami, saj so cene navedene samo za tovorna vozila in prikolice. Jasno je, da se ponuja tudi prodaja tovornjakov in prikolic, neodvisno od nakupa firme. Iz oglasa je jasno razvidno, da je oglas za prodajo dal direktor tožene stranke, da prodaja firmo in sredstva tožene stranke, ne nujno oboje skupaj, da je vrednost opredelil samo glede posameznih sredstev in ne tudi firme, na podlagi česar je mogoče zaključiti samo, da prodaja osnovna sredstva tudi ločeno od firme. Čeprav ime tožene stranke iz oglasa ni razvidno, je glede na specifikacijo tovornih vozil in prikolic jasno, da gre za osnovna sredstva tožene stranke in da A. A. nastopa kot zakoniti zastopnik družbe. Dejansko gre za ravnanje tožene stranke, ki ga izvaja zakoniti zastopnik, zato imajo njegova ravnanja velik vpliv na možnost bodočega poplačila terjatve in gre za razpolaganje s premoženjem tožene stranke ter ne za razpolaganje s premoženjem družbenika.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je iz oglasa neizpodbitno razvidno in tega se pritožbeno ne izpodbija, da oglasa ni oddala tožena stranka, nikjer se ne omenja ali navaja tožena stranka, ali da bi prodala konkretne kamione, last tožene stranke. Vztraja, da ne prodaja kamionov oziroma osnovnih sredstev, saj z njimi izvaja osnovno gospodarsko dejavnost. Pritožba izpostavlja pravni pogled, popolnoma pa prezre, da je bil oglas dan s strani pravno laične osebe v splošnem oglasniku, kjer je jasno navedeno, da se prodaja celotna firma.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neupoštevne pritožbene novote so navedbe, da ima tožeča stranka informacijo, da A. A. dejansko prodaja kamione, da je eden od njih odpeljan v Banjaluko. Ker tožeča stranka ni pojasnila zakaj teh navedb ni mogla brez svoje krivde podati pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Tožeča stranka neutemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ko navaja, da naj bi iz listine - oglasa (priloga A16) jasno izhajale določene okoliščine: da se prodaja firma s kamioni in prikolicami in ni navedena vrednost firme, ampak cena kompleta, ki se nanaša samo na tovornjake in prikolice, da se ne prodaja firma s tovornimi vozili in prikolicami, saj so cene navedene samo za tovorna vozila, da se ponuja tudi prodaja tovornjakov in prikolic, da gre za osnovna sredstva tožene stranke, da je A. A. dal oglas kot direktor in ne kot družbenik, saj ne navaja, da prodaja svoj poslovni delež. Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, se oglas glasi, da se prodaja firma s kamioni in priklopniki, da je firma bila registrirana v Celju, da je bila firma odprta leta 2020, da je čista, da ima odličen rating, da firma lahko uredi vizume, da se za ceno celotne firme pokliče na telefonsko številko. Res so vmes v oglasu navedene informacije o kamionih in njihova cena, vendar se sodišče druge stopnje strinja s sodiščem prve stopnje, da je to življenjsko in logično, ker se s tem opredeli vrednost osnovnih sredstev, kar bi potencialnemu kupcu dalo informacijo o vrednosti same firme, družbe oziroma poslovnega deleža. Če družba nima drugega omembe vrednega premoženja kot kamione s priklopniki, potem je njena vrednost dejansko samo v teh premičninah. Brez njih bi bila samo "pravna lupina". Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ne gre za prodajo posameznih premičnin, v lasti tožene stranke, temveč gre za prodajo poslovnega deleža družbenika. To ne pomeni razpolaganja s premoženjem tožene stranke in da ni podan drugi pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Pravilno je ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o zavarovanju in zavrnilo predlog.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).