Supreme Court dismisses appeal against rejection of recusal request for Chief of Higher Court based on lack of objective bias. Appeal dismissed due to absence of objective doubt regarding impartiality. Court upholds Chief's impartiality despite procedural complaints.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Predsednik Vrhovnega sodišča je pri odločanju o zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča pravilno upošteval določbe ZPP. Po seznanitvi z izjavo izločevanega sodnika po četrtem odstavku 73. člena ZPP1 v pritožnikovih trditvah o ravnanju predsednika višjega sodišča iz vloge za izločitev utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Dedič A. A. (v nadaljevanju dedič) je v zapuščinski zadevi D 206/2024 Okrajnega sodišča v Krškem zahteval (tudi) izločitev predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, v zvezi z odločanjem o zahtevi za izločitev predsednika Okrajnega sodišča v Krškem, iz postopka odločanja o zahtevi za izločitev razpravljajoče okrajne sodnice.

2. Predsednik Vrhovnega sodišča, ki je pristojen za odločanje o izločitvi predsednika višjega sodišča (drugi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) je to dedičevo zahtevo s sklepom Su 303/2025 s 7. 4. 2025 zavrnil. Presodil je, da dedič s svojimi navedbami ni izkazal ne subjektivno ne objektivno utemeljenega dvoma v pristranskost predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, ki morata biti podana za obstoj odklonitvenega razloga za izločitev iz uveljavljane 6. točke 70. člena ZPP.

3. Zoper ta sklep je dedič vložil pritožbo. V njej navaja, da sodnik B. B. (predsednik Okrajnega sodišča v Krškem, op. Vrhovnega sodišča) v postopku P 131/2010, ob upoštevanju določb 74. člena ZPP, ni imel pravne podlage za izdajo sklepa, s katerim je zaključil dolgotrajni postopek na prvi stopnji. Slednje je namreč storil kljub vloženemu zahtevku za izločitev sodnika, o katerem ni bilo odločeno, saj ga ni posredoval na Višje sodišče v Ljubljani. Trdi, da sodnik s tako dolgo prakso določbe 74. člena ZPP ne more kršiti drugače kot namenoma. Meni, da ni dolžan razložiti, kaj bi moral storiti predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, ko je leta 2018 izvedel, kaj je storil sodnik B. B.. V državi vladavine prava ne more držati navedba, da je pravnomočno nekaj, za kar ne obstaja niti pravna podlaga. Dodaja še, da se sodniki v v slovenskem sodstvu očitno hierarhično ščitijo in da ga predsednik Vrhovnega sodišča ob opredeljenih okoliščinah očitno diskriminira in ponižuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravica do nepristranskega sodnika je eno od temeljnih procesnih jamstev, ki ga zagotavljata 22. in 23. člen Ustave RS ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V primerih, v katerih obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika, je treba sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti. ZPP v 70. členu določa razloge za izločitev sodnikov, med drugim v 6. alineji tudi odklonitvene razloge: če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Ta razlog je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test). Pri tem pa ni odločilen vtis, ki si ga ustvari stranka, pač pa mora biti dvom o nepristranskosti sodišča upravičen v objektivnem smislu.

6. Vsi pritožbeni očitki (ki so mestoma tudi nerazumljivi) o nezakonitem in neustavnem ravnanju sodnika sodišča prve stopnje, o očitnih postopkovnih kršitvah v zapuščinskem postopku, o tem, da naj zaradi opisanih kršitev v postopkih izločanja sodnikov dedič ne bi videl svojih otrok in ostale navedbe in pripombe v zvezi s sodnimi postopki (celo na Hrvaškem) ter splošno vladavino prava v Republiki Sloveniji presegajo okvir presoje izpodbijanega sklepa, zato Vrhovno sodišče nanje ne odgovarja.

7. Na presojo pravilnosti izpodbijane odločitve o zavrnjeni zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, kot edinega predmeta tega postopka, se vsaj posredno nanaša le pritožbena navedba "ni moje, da obrazlagam, kaj je bil sodnik C. C. dolžan storiti, ko je 2018 izvedel, kaj je storil sodnik B. B., to je njegova dolžnost, da ve", ki že zaradi svoje pavšalnosti in neargumentiranosti sprejetega zaključka ne more spremeniti. Pritožnik se tako z razlogi izpodbijanega sklepa ni niti ustrezno soočil, njegovo stališče o neobstoju trditvenega in dokaznega bremena glede ključne okoliščine, ki izhaja iz citirane navedbe, pa je zmotno. Neustrezno argumentirani in neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori o hierarhični zaščiti v sodstvu ter o diskriminaciji in poniževanju s strani predsednika Vrhovnega sodišča RS.

8. Predsednik Vrhovnega sodišča je pri odločanju o zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča pravilno upošteval zgoraj opredeljene določbe ZPP. Po seznanitvi z izjavo izločevanega sodnika po četrtem odstavku 73. člena ZPP 1 v pritožnikovih trditvah o ravnanju predsednika Višjega sodišča v Ljubljani iz vloge za izločitev utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. To, da naj na pritožnikovo vlogo iz leta 2018 eno leto ne bi bilo odgovorjeno, 2 ne utemeljuje obstoja razloga za izločitev. Prav tako zahtevane izločitve ne utemeljuje pritožnikovo nezadovoljstvo s preteklim postopanjem predsednika Višjega sodišča v Ljubljani s pritožnikovo zahtevo za izločitev predsednika Okrajnega sodišča v Krškem oziroma z vsebino odgovora glede razlogov (za neodločanje) o predlogu za izločitev sodnika B. B..

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Izjava predsednika Višjega sodišča v Ljubljani o zahtevi za njegovo izločitev v zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Krškem D 206/2024 z 25. 2. 2025.

2 Takšno dedičevo trditev je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani v izjavi s priložitvijo listinskega dokaza celo izrecno dokazno zanikal.