Court rules contracts for functional land in social ownership are void regardless of buyer's good faith.

I. Pritožbi zoper sklep z dne 22. 11. 2022 se delno ugodi, sklep se v III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v ostalem se pritožba zavrne ter se sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 26. 1. 2024 se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

III. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2022 se pridrži za končno odločbo.

IV. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 26. 1. 2024.

[JEDRO]

Pravno poslovno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom je nična oz. brez pravnih posledic, ne glede na dobro ali slabo vero pridobitelja. Z nakupom nepremičnine v družbeni lastnini na javni dražbi se prva nasprotna udeleženka ni mogla izogniti kogentni prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnim zemljiščem.

Historični razlogi lahko utemeljujejo položaj, ko (pripadajoče) zemljišče ob stavbi v etažni lastnini služi le enemu ali le nekaterim posameznim delom stavbe. Takšno zemljišče ima stvarnopravni položaj posebnega skupnega dela v solastnini enega ali nekaterih (ne vseh) vsakokratnih etažnih lastnikov. Gre za izjemo, te pa je treba razlagati restriktivno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V teku je postopek zaradi ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča k stavbam z ID znakom 0000-609 (X. 47A), 0000-605 (pomožni objekt k stavbi X. 47A) in 0000-586 (X. 47). Slednja, ki stoji na parcelah 134/7 in 134/3, k. o. 0000 X., še ni vpisana v zemljiško knjigo. V presojo, ali gre za (individualno ali skupno) pripadajoče zemljišče, so bile vključene parcele 134/2, 134/8, 134/18, 134/19, 134/21 (prej del 134/20), 134/22 (prej del 134/20), 134/23 (prej del 134/11) in 134/24 (prej del 134/11), vse k. o. 0000 X.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2022 ugotovilo, (1) da so parcele 134/2, 134/8, 134/18 in 134/24, vse k. o. 0000 X., ki je v naravi skupna dovozna in dostopna pot, skupno pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-609 (X. 47A), k stavbi ID znak 0000-605 (pomožni objekt k stavbi X. 47A) ter k parcelama št. 134/7 in 134/3, obe k. o. 0000, na katerih stoji stavba ID znak 0000-586, ki ni vpisana v zemljiški knjigi (X. 47), ki so v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov obeh stavb in lastnikov obeh parcel ter se v vrstnem redu zaznambe postopka (ID zaznambe ...., z začetkom učinkovanja 29. 10. 2013) po uradni dolžnosti vpišejo v zemljiški knjigi kot splošni skupni deli obeh navedenih stavb in parcel (I. točka izreka), (2) da je parcela 134/23, k. o. 0000 X., ki je v naravi dvorišče med stavbama z dovozno in dostopno potjo, s prostorom za parkiranje in manevriranje ter vzdrževanje obeh stavb, skupno pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-609 in k stavbi ID znak 0000-605, ki je v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov obeh stavb, ter se v vrstnem redu zaznambe postopka (ID zaznambe ...., z začetkom učinkovanja 29. 10. 2013) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni deli obeh navedenih stavb (II. točka izreka), (3) da je parcela 134/22, k. o. 0000 X., ki je v naravi dvorišče z dovozno in dostopno potjo, s prostorom za parkiranje in manevriranje ter vzdrževanje obeh stavb, pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-609, ki je v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe, ter se v vrstnem redu zaznambe postopka (ID zaznambe ...., z začetkom učinkovanja 29. 10. 2013) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni del stavbe (III. točka izreka). Predlog predlagateljev je v delu, ki se nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča po parcelah 134/19 in 134/21, obe k. o. 0000 X., zavrnilo ter odredilo zemljiški knjigi izbris zaznambe tega postopka (IV. točka izreka).

3. S sklepom z dne 26. 1. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prve nasprotne udeleženke za izdajo dopolnilnega sklepa.

4. Prva nasprotna udeleženka se zoper sklep z dne 22. 11. 2022 (konkretno zoper I. točko izreka - glede parcele 134/18 1 in zoper III. točko izreka) pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP 2 (v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 3 in 37. členom ZNP 4 ). Predlaga ustrezno spremembo sklepa, podredno njegovo (delno) razveljavitev ter vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek, voden pred drugim sodnikom.

Trdi, da se sodišče ni opredelilo do njenih navedb, da ni izvedlo predlaganih dokazov in da niti ni navedlo, katere dokaze je izvedlo. Čeprav je treba pojem funkcionalnega zemljišča razlagati restriktivno, je za pripadajoče zemljišče k stavbi 609 določilo celotno parcelo 134/22. Gre za parcelo, ki meri 337 m2, zato ni razloga, da bi v celoti predstavljala pripadajoče zemljišče. Stavba 609 ima stavbišče, dovozno pot, parkirišče, prostor za manevriranje in dvorišče, zato je napačna ugotovitev, da stavba ne more funkcionirati brez parcele 134/22.

Parcela je vedno služila zgolj opravljanju gospodarske dejavnosti, ki se izvaja v pritličju stavb 609 in 586. Prva nasprotna udeleženka je parceli 134/18 in 134/20 (zdaj parceli 134/21 in 134/22) kupila (navaja kupoprodajno pogodbo št. 225/93 z dne 24. 12. 1993 z aneksom in kupoprodajno pogodbo št. 146/94 z dne 16. 12. 1994) in ju imela v dobroverni posesti. Od tedanjega lastnika je kupila 848 m2 (oziroma 82/100) funkcionalnega zemljišča, lastnik preostalih 18/100 pa je ostala občina. Ugotovitev pripadajočega zemljišča predstavlja poseg v pravice oseb, ki so pridobile lastninsko pravico na podlagi dobre vere.

Vpis lastninske pravice je bil izveden po 25. 7. 1997, torej po tem, ko so prenehali veljati predtranzicijski zakoni, ki so določali kogentno vezanost pravic na pripadajočem zemljišču na pravice na stavbi. Predlagatelja nista kupila nobenega dela dvorišča, ki si ga sedaj poskušata prilastiti. Parcela 134/20 je bila od parcele 134/11 (sedaj parcela 134/23) jasno fizično razmejena z ograjo. Nikoli se ni uporabljala kot pripadajoče zemljišče za stavbo 609 kot celoto - stanovalci nikoli niso uporabljali vzhodnega dela parcele. Pred letom 1990 je parcelo 134/20 uporabljala družba A. (za proizvodnjo in skladiščenje).

Prva nasprotna udeleženka je po pridobitvi lastninske pravice del parcele preuredila v vrt. V zvezi z zatrjevano preteklo redno rabo zemljišča je podala dokazne predloge, ki jih je sodišče neutemeljeno zavrnilo. Pretekla redna raba ni uzurpacija. Sodišče se tudi ni opredelilo do ugotovitev izvedenke v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 23. 4. 2020, da je bil objekt najprej proizvodno trgovski, šele kasneje stanovanjska nadzidava, in da je bila predvidena ločitev funkcionalnih površin na vzhodni in zahodni del, pri čemer bi bil vzhodni namenjen izvajanju poslovne dejavnosti.

Arbitrarno je stališče, da je zemljišče ob fasadi stavbe že po naravi stvari njeno pripadajoče zemljišče (oziroma, da mora imeti stavba funkcionalno zemljišče, ki jo v celoti obkroža). Sodišče bi lahko ugotovilo ničnost glede razpolaganja s funkcionalnim zemljiščem šele po tem, ko bi ugotovilo v kolikšnem delu (če sploh) je parcela 134/22 pripadajoče zemljišče. Izpolnjeni so tudi pogoji za priposestvovanje. Predlagatelji in njihovi pravni predniki so do svojih stanovanj v stavbi 609 dostopali izključno preko parcel 134/2, 134/8 in 134/11, ostalih parcel (134/19, 134/20) niso uporabljali - te je uporabljala izključno prva nasprotna udeleženka.

5. Prva nasprotna udeleženka v pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2024 pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da izda dopolnilni sklep, s katerim bo odločilo o njenih nasprotnih predlogih, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pretežni del pritožbenih navedb predstavlja ponovitev navedb iz pritožbe zoper sklep z dne 22. 11. 2022, zato jih pritožbeno sodišče ne povzema.

Prva nasprotna udeleženka trdi, da z izpodbijanim sklepom še vedno ni bilo odločeno o njenem nasprotnem predlogu, oziroma podrednih nasprotnih predlogih glede parcel 134/2, 134/8, 134/18, 134/19, 134/21, 134/22, 134/23 in 134/24. O njih bi moralo biti odločeno v izreku sklepa. Zmotno je stališče, da se pripadajoče zemljišče lahko določi le k stavbi (stavbam), ne k posameznim delom stavbe. Enako kot za atrije bi moralo tudi za druge dele zemljišča, ki niso namenjeni splošni skupni rabi, veljati, da ne predstavljajo funkcionalnega zemljišča celotne stavbe. Parcele 134/18, 134/19 in 134/20 niso bile nikoli funkcionalno zemljišče stanovanjskega dela stavbe 609 ali stavbe 605, temveč so bile namenjene opravljanju gospodarske dejavnosti v pritličju stavb 609 in 586.

6. Predlagatelja in udeleženka so v odgovorih na pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2022 predlagali njeno zavrnitev, enako sta prvi predlagatelj in udeleženka predlagala v odgovorih na pritožbo zoper sklep z dne 26. 1. 2024.

7. Pritožba zoper sklep z dne 22. 11. 2022 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 26. 1. 2024 ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 22. 11. 2022

8. Pravno podlago izpodbijane odločitve je predstavljal ZVEtL-1, 5 ki določa merila, po katerih sodišče ugotavlja tisto zemljišče, ki je bilo v času učinkovanja obrnjenega načela superficies solo cedit neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe ali več stavb hkrati (42. člen ZVEtL-1). 6 Sodišče prve stopnje je skladno z merili iz 1. odstavka 43. člena ZVEtL-1 7 na podlagi neposredne zaznave ob terenskem ogledu ter ob strokovni pomoči izvedenk urbanistične in geodetske stroke ugotovilo, da so parcele 134/2, 134/8, 134/18 in 134/24, ki so v naravi skupna dovozna in dostopna pot ter povezava z javnim cestnim omrežjem, skupno pripadajoče zemljišče k stavbama 609 in 605 ter k parcelama 134/3 in 134/7, na katerih stoji stavba 586. 8 Pritožnica izrecno ne nasprotuje ugotovitvi, da je parcela 134/18 (5 m2) kot del skupne dovozne in dostopne poti potrebna za redno rabo več stavb. Z navedbami o pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice na parceli pa uveljavlja ugovor zoper domnevi iz 1. in 2. odstavka 44. člena ZVEtL-1, da je aktualni lastnik stavbe tudi lastnik njenega pripadajočega zemljišča in da je lastninska pravica na pripadajočem zemljišču v preteklosti prehajala skupaj z lastninsko pravico na sami stavbi.

9. Pritožbeni očitek, da predstavlja izpodbijana odločitev glede parcele 134/18 nedovoljen poseg v lastninsko pravico prve nasprotne udeleženke, ni utemeljen. Prva nasprotna udeleženka se je sklicevala na kupoprodajni pogodbi, ki ju je z občino sklenila leta 1993 oziroma 1994, in na podlagi katerih je ob nakupu trgovine s skladiščem in dveh stanovanj kupila tudi funkcionalno zemljišče (dvorišče). V tem obdobju je veljalo, da s prehodom lastninske pravice na stavbi na pridobitelja preide tudi njeno pripadajoče zemljišče v celoti. 9 Drži pritožbena navedba, da so s 25. 7. 1997 prenehali veljati zadnji predtranzicijski zakoni, ki so do takrat še določali kogentno vezanost pravic na pripadajočem zemljišču stavbe na pravice na stavbe. Vendar to ne velja glede stavb v etažni lastnini, za te je ves čas veljala (in še velja) posebna kogentna akcesornost pravic na pripadajočem zemljišču na pravice na stavbi. Vezanost skupne pravice etažnih lastnikov na skupnih delih, tudi na zemljišču, je pravilo, ki je inkorporirano v pojem etažne lastnine same po sebi. 10 Ugovor zoper domnevi iz 1. in 2. odstavka 44. člena ZVEtL-1 bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi šlo za stavbo, na kateri na presečni datum 25. 7. 1997 še ni obstajala (dejanska ali vpisana) etažna lastnina. Tudi, če bi sprejeli pritožbeno tezo o relevantnosti trenutka zemljiškoknjižne realizacije omenjenih kupoprodajnih pogodb (po 25. 7. 1997), je torej odločilno, da v obravnavani zadevi ne gre za takšno stavbo (609). 11

10. Kupci stanovanj v stavbi v etažni lastnini so s pridobitvijo stanovanj ex lege pridobili pravico uporabe na stavbišču in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavb 12 , z uveljavitvijo ZLNDL 13 (25. 7. 1997) pa so postali skupni lastniki tega zemljišča. Pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ki je njen skupni del, je (bilo) izvzeto iz pravnega prometa kot samostojna stvar (vselej se lahko prenaša le skupaj s stavbo oziroma s posameznim delom stavbe). Dopustnost izpolnitvenega ravnanja (predmeta obveznosti) je ena od splošnih predpostavk za veljavnost pravnega posla. Pravno poslovno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom je nična, oziroma brez pravnih posledic, ne glede na dobro ali slabo vero pridobitelja (47. člen v zvezi z 49. členom ZOR 14 , enako 35. člen v zvezi s 37. členom OZ 15 ). 16 Z nakupom nepremičnine v družbeni lastnini na javni dražbi se prva nasprotna udeleženka ni mogla izogniti kogentni prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnim zemljiščem.

11. Pritožnica v pritožbi zgolj omenja parcelo 134/19 kot predmet nakupa, ne izpodbija pa same odločitve o tej parceli (IV. točka izreka), ki temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo v drugem nepravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da gre za zemljišče pod stavbo 605 in s tem za njeno pripadajoče zemljišče.

12. Izpodbijana presoja, da je parcela 134/22 po merilih iz 1. odstavka 43. člena ZVEtL-1 pripadajoče zemljišče k stavbi 609 in s tem njen splošni skupni del, se opira na ugotovitve, (1) da gre za dvorišče ob zahodni, južni in vzhodni fasadi stavbe 609 (X. 47A), ki se zaključi na vzhodni strani pri stavbi 586 (X. 47) in pri njenem pripadajočem zemljišču (parcela 134/21), (2) da gre za zemljišče, ki služi kot dovoz/dostop, kot prostor za parkiranje in manevriranje ter vzdrževanje stavbe, in (3) da zemljišče s parcelama 134/4 (stavbišče stavbe 609) in 134/14 skupaj s stavbo predstavlja enovito zaokroženo celoto. Na podlagi zavzetih stališč, da je zemljišče ob fasadi stavbe že po naravi stvari njeno pripadajoče zemljišče (stavba brez njega ne more normalno funkcionirati), da je pripadajoče zemljišče enovita celota, ki služi vsem etažnim lastnikom stavbe (ne zgolj nekaterim od njih) in da z enostranskimi posegi enega etažnega lastnika ni spremenjen status (pripadajočega) zemljišča, je sodišče prve stopnje štelo, da so trditve in dokazni predlogi prve nasprotne udeleženke o dejanski ureditvi v naravi in pretekli rabi (dela) parcele pravno nepomembni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do ponujenih trditev in dokaznih predlogov prve nasprotne udeleženke. Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da gre za pravno nepomembne trditve in dokaze, je kršilo njeno pravico do izjave ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

13. Pripadajoče zemljišče se po naravi stvari ugotavlja k stavbi kot celoti (ker pripada stavbi), ne k posameznim delom stavbe. Skupni deli stavbe, ki so lahko tudi zemljišča, so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli) (4. odstavek 3. člena SZ-1 17 , 4. točka 2. odstavka 3. člena ZZK-1 18 ). Pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini je njen splošni skupni del v solastnini vseh vsakokratnih etažnih lastnikov (105. člen SPZ 19 , 3. odstavek 3. člena SZ-1, 3. točka 2. odstavka 3. člena ZZK-1). Ni mogoče zanikati življenjskih situacij, ko zemljišče, ki je sicer prostorsko povezano s stavbo, služi (na primer kot dostopna pot) le enemu ali le nekaterim posameznim delom stavbe v etažni lastnini (funkcionalno je povezano le z enim ali nekaterimi posameznimi deli stavbe - drugi posamezni deli imajo urejen drugačen dostop). Tudi v takšnem primeru gre za zemljišče, ki je kot skupni del stavbe izvzet iz samostojnega pravnega prometa. Historični razlogi lahko utemeljujejo položaj, ko (pripadajoče) zemljišče ob stavbi v etažni lastnini služi le enemu ali nekaterim posameznim delom stavbe. Takšno zemljišče ima stvarnopravni položaj posebnega skupnega dela v solastnini enega ali nekaterih (ne vseh) vsakokratnih etažnih lastnikov, pri čemer velja poudariti, da gre za izjemo, te pa je treba razlagati restriktivno.

14. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča prezrlo, da so predlagatelji v postopku zatrjevali preteklo redno rabo (le) zahodnega dela (zdaj) parcele 134/22 20 (tam naj bi sušili perilo, imeli mizo in klop za druženje) in da med udeleženci postopka ni bilo sporno, da je (bil) vzhodni del parcele 134/22 v funkciji poslovne dejavnosti, ki se izvaja v pritličju stavb 609 in 586. 21 Slednje nenazadnje izhaja tudi iz navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da pritožbena trditev, da je bila parcela 134/22 ves čas namenjena opravljanju gospodarske dejavnosti, velja za vzhodni del parcele, za njen zahodni del pa ne. Udeleženci postopka so zahodni del parcele 134/22 opisovali kot vrt in prostor, namenjen počitku in sprostitvi, takšna dejanska raba izhaja tudi iz fotografij na 20. in 21. strani mnenja izvedenke urbanistične stroke. Kar pa je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je parcela 134/22 v naravi (le) dovozna oziroma dostopna pot ter prostor za parkiranje, manevriranje z vozili in vzdrževanje stavbe. Pritožnica tudi utemeljeno opozarja na ugotovitev izvedenke urbanistične stroke, da iz vsebine lokacijske dokumentacije izhaja, da je bila predvidena ločitev funkcionalnih površin na vzhodni in zahodni del, pri čemer bi bil zahodni del namenjen rabi stanovanjskih delov, vzhodni pa izvajanju poslovne dejavnosti. Upoštevaje navedbe vseh udeležencev v postopku bi lahko sodišče prve stopnje za uzurpacijo zemljišča, ki ne sme imeti pravnih posledic, štelo kvečjemu posege prve nasprotne udeleženke na zahodnem delu parcele 134/22 (po navedbah predlagateljev je na meji med parcelama 134/23 in 134/22 (prej parceli 134/11 in 134/20) postavila visoko ograjo in izvedla izkop, s čimer je ustvarila višinsko razliko med obema parcelama).

15. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, sklep v III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354., 355. in 366. člen ZPP ter 3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP). V njem naj se sodišče prve stopnje v luči zgoraj izpostavljenih izhodišč ustrezno opredeli do trditvenega in dokaznega gradiva udeležencev postopka v zvezi z dejansko preteklo ureditvijo v naravi in preteklo redno rabo glede celotne parcele 134/22 ter odgovori na vprašanje, ali (in kateri) del parcele 134/22 ne služi in nikoli ni služil stanovanjskemu delu stavbe 609. V podlago končne odločitve naj zajame tudi presojo o (ne)utemeljenosti ugovorov prve nasprotne udeleženke o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi ali na podlagi zakona (priposestvovanja). Če bodo to terjala novo ugotovljena dejstva, bo treba izvesti parcelacijo parcele, nato pa ponovno odločiti o stvarnopravnem položaju zemljišča.

16. Dopolnitev postopka na prvi stopnji je nujna za zagotovitev pravic udeležencev do učinkovitega sodnega varstva (v nasprotnem bi bile trditve in dokazi obravnavani le na eni stopnji sojenja). Hkrati z vrnitvijo zadeve v nov postopek nihče od udeležencev ne bo utrpel hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2. odstavek 354. člena ZPP). Ker je sodnica, ki zadevo obravnava na sodišču prve stopnje, o njej odločala prvič (ni ji mogoče očitati, da ne upošteva navodil pritožbenega sodišča, ali da ponavlja napake in druge procesne kršitve), je predlog pritožnice, da se zadeva dodeli v odločanje drugemu sodniku, neutemeljen.

17. V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (v I. točki izreka - glede parcele 134/18) potrdilo (353. in 366. člen ZPP ter 2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2024

18. V postopku po ZVEtL-1 se ugotavlja pripadajoče zemljišče k stavbi ali več stavbam, ne k posameznim delom stavb(e). Odločitev, da je parcela pripadajoče zemljišče k eni oziroma več stavbam in njen splošni skupni del, pomeni, da gre za pripadajoče zemljišče, ki služi vsem etažnim lastnikom posameznih delov stavb(e).

19. Bistvo izpodbijane odločitve je, da je sodišče prve stopnje o vseh parcelah, ki so zajete v nasprotnih predlogih prve nasprotne udeleženke, odločilo s sklepom z dne 22. 11. 2022. Da gre (delno) napačno odločitev, je prva nasprotna udeleženka uveljavljala v pritožbi zoper sklep. Če bi sodišče prve stopnje o nasprotnih predlogih prve nasprotne udeleženke odločalo v izreku končnega sklepa (torej, če bi o vsebinsko drugačnih predlogih v zvezi z istimi parcelami odločalo v izreku končnega sklepa), kot vztraja pritožnica, bi to predstavljalo nedopustno odločanje o isti stvari. Ker so se predlogi prve nasprotne udeleženke nanašali na ureditev istega (ne drugega) razmerja, sodišče prve stopnje odločitve o njih utemeljeno ni vključilo v izrek sklepa.

20. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. in 366. člen ZPP ter 2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

O pritožbenih stroških

21. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2022 je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP). Odločitev o stroških v zvezi pritožbo zoper sklep z dne 26. 1. 2024 ima pravno podlago v 1. odstavku 35. člena ZNP.

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve ob navedbi posamezne parcele opušča navedbo katastrske občine (0000 X.), za stavbe z ID znakom 0000-609, 0000-605 in 0000-586 pa uporablja oznake stavba 609, 605 in 586.

2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.

4 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s 1. odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

5 Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi določb ZVEtL-1, ki je stopil v veljavo 19. 7. 2017, in se na podlagi prehodne določbe 57. člena uporablja tudi za nadaljevanje in dokončanje postopkov v primerih, kjer je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona.

6 Gre za ex post ugotavljanje, katero zemljišče je po preteklih pravilih (po predpisih o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisih, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi) že postalo last lastnika stavbe ali več lastnikov stavb.

7 Po 1. odstavku 43. členu ZVEtL-1 se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo (zlasti): - prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, posamični pravni akti, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo (1. točka), - raba zemljišč (katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno) (2. točka), - pretekla raba zemljišča (3. točka), ter - merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (4. točka).

8 Takšna odločitev je posledica dejstva, da vpis položaja splošnega skupnega dela stavbe na pripadajočem zemljišču v zemljiški knjigi ni mogoč, dokler ni v zemljiško knjigo vpisana tudi stavba.

9 Po obrnjenem načelu superficies solo cedit, izraženem v zakonski ureditvi za družbeno premoženje od 50. let prejšnjega stoletja dalje, je imel lastnik stavbe po samem zakonu pravico uporabe na zemljišču, namenjenem za njeno redno rabo.

10 Glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec, mag. Barbara Jan Bufon, dr. Maja Ovčak Kos, mag. Rudi Štravs, dr. Lojze Ude: ZVEtL-1 s komentarjem, GV založba, 2023, str. 232 - 234, 307, 308 ter članek mag. Barbare Jan Bufon in Jureta Debevca, Ugovor ločene pravne usode stavbe in zemljišča po 25. juliju 1997 v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1, Pravna praksa št. 26-27/2021.

11 Po ugotovitvah izvedenke urbanistične stroke je bila stavba najverjetneje zgrajena v letu 1865. Udeleženci postopka (fizične osebe) so etažni lastniki v stavbi 609 na podlagi kupoprodajnih pogodb, sklenjenih 1993 oziroma 1994.

12 Z nakupom posameznih stanovanjskih enot so pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali je šlo za izrecen zapis v pogodbi in ali so za zemljišče kaj posebej plačali.

13 Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 44/1997, s spremembami in dopolnitvami.

14 Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29/1978., s spremembami in dopolnitvami.

15 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.

16 Glej odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 60/2014 z dne 7. 3. 2017, III Ips 2/2015 z dne 7. 3. 2017 in II Ips 81/2020 z dne 10. 2. 2021.

17 Stanovanjski zakon, Ur. l. RS, št. 69/2003, s spremembami in dopolnitvami.

18 Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami.

19 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

20 Ta del parcele je v izvedenskem mnenju na list. št. 235 označen z zeleno barvo.

21 Po navedbah prve nasprotne udeleženke, ki so bile s strani predlagatelja prerekane, je celotno parcelo 134/20 že leta pred 1990 uporabljala družba A. (v poslovnih prostorih stavb 586 in 609 je izvajala železarsko in kovaško dejavnost), kot skladiščno površino tudi tisti del parcele, ki je v mnenju izvedenke urbanistične stroke označen z zeleno barvo. Druženja stanovalcev so potekala na parceli 134/11, ne na delu parcele 134/20, ki je v izvedenskem mnenju označen z zeleno barvo. Ker je šlo v naravi za neurejeno poševino, namenjeno odlaganju materiala, druženje na tem delu parcele 134/20 niti ne bi bilo življenjsko mogoče.