Appeal allowed; seizure of third-party debt requires transfer of claim before creditor can demand payment.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zdaj v celoti glasi:

"I. Ugovor po izteku roka se zavrne.

II. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na ugovor po izteku roka v znesku 612,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku se zahtevek upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor po izteku roka zavrne.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka."

II. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbe v znesku 672,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku se zahtevek upnika za povrnitev stroškov pritožbe zavrne.

III. Dolžnik in B. d.o.o., sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Sodišče druge stopnje sicer nima pomislekov glede tega, da je imel sklep o rubežu z dne 29. 4. 2024 v določbah ZIZ predvidene pravne učinke že pred svojo pravnomočnostjo in pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče v zadevi I 848/2023 dne 20. 12. 2023 odločilo o vstopu novega upnika (tj. družbe A. d.o.o.) in torej tudi ob plačilu družbi A. d.o.o. (26. 7. 2024), ki je bilo izvedeno pred pravnomočnostjo navedenih sklepov. Vendar pa učinkov sklepa o rubežu ni mogoče širiti preko meja, ki jih določa ZIZ. Tako sicer drži, da sodišče s sklepom o rubežu dolžnikovemu dolžniku prepove poravnati terjatev dolžniku, upnik pa z rubežem pridobi zastavno pravico na zarubljeni terjatvi (prvi in tretji odstavek 107.

člena ZIZ). Vendar pa upnik v izvršilnem postopku glede na specialno ureditev v ZIZ zgolj na podlagi rubeža terjatve ne glede na določbo 180. člena SPZ še ne pridobi tudi pravice, da od dolžnika zarubljene terjatve (dolžnikovega dolžnika) zahteva (ali prejme) izplačilo zneska v višini zarubljene terjatve. Rubež denarne terjatve je namreč zgolj prvo od izvršilnih dejanj, predvidenih v okviru izvršbe na denarno terjatev dolžnika (prvi odstavek 104. člena ZIZ). Pomen na podlagi rubeža pridobljene zastavne pravice pa je v zagotovitvi vrstnega reda (bodočega) poplačila upnika iz zarubljene terjatve za primer, da na zarubljeni terjatvi zastavno pravico pridobi več upnikov.

Da bi se upnik iz zarubljene terjatve lahko tudi poplačal, mora rubežu (po pravnomočnosti sklepa o rubežu) slediti še prenos terjatve, in sicer, odvisno od predloga upnika, bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. V primeru prenosa v izterjavo upnik v skladu s specialno določbo prvega odstavka 120. člena ZIZ (šele) s prenosom zarubljene terjatve v izterjavo pridobi pravico od dolžnikovega dolžnika zahtevati izplačilo že zapadlega zneska zarubljene (in prenesene) terjatve. Tudi v primeru prenosa namesto plačila upnik šele s prenosom in posledičnim prehodom zarubljene terjatve na upnika pridobi pravico, da od dolžnikovega dolžnika zahteva plačilo (zapadle) zarubljene terjatve (127.

člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 421. člena OZ), s tem da se v posledici prenosa namesto plačila spremeni tudi pripadnost prenesene terjatve (ta preide v premoženjsko sfero upnika), saj s prenosom zarubljena terjatev do prenesenega zneska preide na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve (127. člen ZIZ). Tako v primeru prenosa v izterjavo kot v primeru prenosa namesto plačila materialno upravičenje (izpolnitveni zahtevek), ki ga vključuje zarubljena terjatev, na upnika preide šele s prenosom. Upnik zato pred prenosom terjatve ni upravičen do prejema izpolnitve iz naslova poplačila zarubljene terjatve, tudi dolžnikov dolžnik pa vse do prenosa terjatve na upnika svoje obveznosti do dolžnika ne more veljavno izpolniti upniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka ugovoru dolžnika po izteku roka delno ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi I 253/2023 z dne 9. 2. 2023, sklepom o izvršbi I 726/2023 z dne 31. 3. 2023, sklepom o izvršbi I 1173/2023 z dne 8. 6. 2023, sklepom o izvršbi I 2339/2023 z dne 13. 10. 2023, sklepom o izvršbi I 3008/2023 z dne 4. 1. 2024 (v zvezi s sklepom o popravi z dne 10. 1. 2024) in sklepom o izvršbi I 978/2024 z dne 7. 5. 2024, v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnih terjatev (to je glavnic, pogodbenih obresti in zakonskih zamudnih obresti), ustavilo. Pod točko II izreka je v preostalem delu, ki se nanaša na izterjavo odmerjenih izvršilnih stroškov, ugovor dolžnika po izteku roka zavrnilo. Pod točko III izreka je odločilo, da vsaka stranka krije sama svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper sklep pravočasno pritožbo po pooblaščencu vlaga upnik. Podaja navedbe v zvezi s povezanostjo družb A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o. in očitke o tem, da naj bi navedene družbe oziroma njihova dejanska lastnika, D. D. in E. E., dejansko zasledovali namen, da se protipravno polastijo premoženja družbe F. d.o.o. in tudi premoženja družine G., v zvezi s čimer jim očita storitev kaznivih dejanj poslovne goljufije in oškodovanja upnikov. Nadalje navaja, da terjatev upnika še ni bila poplačana v celoti, saj je neplačan ostal znesek 6.700,00 EUR, zaradi česar ugovoru po izteku roka tudi iz tega razloga sodišče ne bi smelo slediti.

V tej zvezi sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču prve stopnje tudi očita, da izdani sklep predstavlja "sodbo presenečenja", saj sodišče na eni strani priznava, da je povezanost družb A. d.o.o. in B. d.o.o. na istih nepremičninah ovira pri prodaji nepremičnine oziroma pri pogojih poplačila po zakonskih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ko je nepremičnina prodana na dražbi v izvršilnem postopku. Na drugi strani pa sodišče ne priznava, da bi ta ista povezanost oseb bila ovira za prenos terjatve z banke na družbo A. d.o.o. oziroma za vstop te družbe kot novega upnika v ta izvršilni postopek.

Pritožnik izpostavlja, da zaradi položaja, v katerem so se znašli družba F. d.o.o. in člani družine G., slednjim grozi izguba njihovega osebnega premoženja, ki so ga ustvarjali več desetletij, saj ima družba A. d.o.o. v rokah tudi vsa ostala zavarovanja, tj. osebna poroštva, menico in hipoteko, ki je vknjižena na njihovem osebnem nepremičnem premoženju. Zatrjuje tudi, da je s strani družbe A. d.o.o. prišlo do prevare v zvezi s podajo izjave o odpovedi uveljavljanju predkupne pravice na nepremičnem premoženju v (naslov 1), in opisuje okoliščine v zvezi s tem.

Prav tako podaja navedbe v zvezi z dolžnikovimi kršitvami prodajne pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu SV 166/2017. Izraža dvom v veljavnost dogovora o poplačilu obveznosti z dne 25. 7. 2024, ki je bil sklenjen med dolžnikom, B. d.o.o. in A. d.o.o., in izpostavlja, da upnik o tem dogovoru ni bil obveščen, da ni njegov sopodpisnik in tudi ne stranka tega dogovora, zaradi česar je po njegovem mnenju pravno neveljaven in pravno neučinkovit. Sklepno meni, da je izpolnitev obveznosti bodisi s strani C. d.o.o bodisi s strani B. d.o.o. v korist družbe A. d.o.o. brezpredmetna in ne more ustvarjati pravno zavezujočih učinkov.

Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor po izteku roka v celoti zavrne in odloči o stroških postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Dolžnik in družba B. d.o.o. v odgovoru na pritožbo tej nasprotujeta, predlagata njeno zavrnitev in zahtevata povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, ki jih hkrati priglašata. Opozarjata na nelogičnost pritožbenih navedb in podajata razlago v zvezi s tem. Menita, da upnikov cilj ni poplačilo njegove terjatve do dolžnika, ampak na škodo dolžnika doseči dražbo s hipoteko obremenjenih nepremičnin. Izpostavljata, da je cilj družbe B. d.o.o., da bi dosegla dogovor z vsemi upniki in preprečila prodajo nepremičnin v izvršbi. Prav iz tega razloga so bile v celoti poplačane terjatve dolžnika do upnika F. d.o.o., in sicer v korist družbe A. d.o.o., ki je terjatve pred tem zarubila in s tem postala upravičenka do poplačila iz naslova teh terjatev. V zvezi z upnikovimi navedbami, da je neplačan ostal še znesek 6.700,00 EUR, navajata, da upnik v tej zvezi podaja le pavšalne navedbe, ne da bi pojasnil svoj obračun. Tudi če bi upnikove navedbe držale, pa bi to pomenilo le delno neutemeljenost ugovora. Nadalje navajata, da je bil po izdaji izpodbijanega sklepa izdan sklep o prenosu terjatev, ki ga vlagata v spis. Po njunem mnenju pa ta listina ne spremeni ničesar, saj je že z rubežem terjatev družba A. d.o.o. postala edina upravičenka do izterjave plačanih zneskov, s plačilom v korist A. d.o.o. (ki je tudi v interesu upnika F. d.o.o.) pa je terjatev upnika v izvršilnih postopkih, ki so predmet tega ugovornega postopka, prenehala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik je ugovor po izteku roka, o katerem je z izpodbijanim sklepom odločilo sodišče prve stopnje, utemeljeval z navedbo, da so terjatve upnika F. d.o.o. do dolžnika C. d.o.o. po notarskem zapisu SV 166/2017 z dne 24. 2. 2017 za plačilo posameznih obrokov kupnine, ki so predmet izterjave v predmetnih izvršilnih zadevah, prenehale v posledici plačila (nakazila), ki ga je na račun družbe A. d.o.o. v skladu z dogovorom z dolžnikom izvedla družba B. d.o.o. Navedel je, da je dolžnik na družbo B. d.o.o. na podlagi prodajne pogodbe z dne 30. 5. 2023 prenesel lastništvo nepremičnin, ki so predmet izvršbe v tej zadevi (poleg tega pa obremenjene tudi s hipotekami drugih upnikov), stranki prodajne pogodbe pa sta se dogovorili, da se bo kupnina plačala tako, da se bodo poplačali hipotekarni upniki, pri čemer si bosta stranki prizadevali k sklenitvi dogovora o poplačilu s posameznimi upniki. Ker dogovor z upnikom F. d.o.o. ni bil mogoč, sta dolžnik in B. d.o.o. sklenila dogovor, da se prednostno in v celoti poplača terjatev upnika F. d.o.o. Dolžnik je nadalje pojasnil, da je bila terjatev za plačilo dela kupnine v višini 301.126,58 EUR oziroma neplačanega dela obrokov kupnine po notarskem zapisu SV 166/2017 z dne 24. 2. 2017 zarubljena s strani upnikovega upnika A. d.o.o., in sicer na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 848/2023 z dne 29. 4. 2024. Zaradi sklepa o rubežu in prepovedi izpolnitve upniku pa B. d.o.o. izpolnitve ni mogel opraviti v korist upnika F. d.o.o., zaradi česar jo je opravil v korist upnikovega upnika A. d.o.o., kateremu je po mnenju dolžnika na podlagi 180. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) edino mogoče opraviti veljavno izpolnitev.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi ugovoru po izteku roka priloženega potrdila o plačilu in dogovora z dne 25. 7. 2024, sklenjenega med družbami C. d.o.o., B. d.o.o. in A. d.o.o., ugotovilo, da je družba B. d.o.o. 26. 7. 2024 (tj. pred pravnomočnostjo sklepa o rubežu I 848/2023 z dne 29. 4. 2024) na račun družbe A. d.o.o. nakazala znesek 100.545,13 EUR, in sicer zaradi poravnave terjatev do upnika F. d.o.o. iz naslova glavnic, pogodbenih obresti in zakonskih zamudnih obresti, ki so predmet izterjave v obravnavanih izvršilnih zadevah. Pri tem je štelo, da izpolnitev družbi A. d.o.o. predstavlja veljavno izpolnitev navedenih terjatev 1 , saj je izpolnitev družbi A. d.o.o. (namesto družbi F. d.o.o.) utemeljena s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 848/2023 z dne 29. 4. 2024 o rubežu terjatve, ki ima, četudi še ni pravnomočen, učinek po 107. členu ZIZ in v posledici katerega dolžnikov dolžnik (C. d.o.o. oziroma B. d.o.o., ki je izpolnil njegovo obveznost) terjatve ni smel poravnati družbi F. d.o.o.

7. Takšno stališče temelji na zmotni uporabi materialnega prava, na kar mora sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje sicer nima pomislekov glede tega, da je imel sklep o rubežu z dne 29. 4. 2024 v določbah ZIZ predvidene pravne učinke že pred svojo pravnomočnostjo in pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče v zadevi I 848/2023 dne 20. 12. 2023 odločilo o vstopu novega upnika (tj. družbe A. d.o.o.) in torej tudi ob plačilu družbi A. d.o.o. (26. 7. 2024), ki je bilo izvedeno pred pravnomočnostjo navedenih sklepov.

Vendar pa učinkov sklepa o rubežu ni mogoče širiti preko meja, ki jih določa ZIZ. 2 Tako sicer drži, da sodišče s sklepom o rubežu dolžnikovemu dolžniku prepove poravnati terjatev dolžniku, upnik pa z rubežem 3 pridobi zastavno pravico na zarubljeni terjatvi (prvi in tretji odstavek 107. člena ZIZ). Vendar pa upnik v izvršilnem postopku glede na specialno ureditev v ZIZ zgolj na podlagi rubeža terjatve ne glede na določbo 180. člena SPZ 4 še ne pridobi tudi pravice, da od dolžnika zarubljene terjatve (dolžnikovega dolžnika) zahteva (ali prejme) izplačilo zneska v višini zarubljene terjatve.

Rubež denarne terjatve je namreč zgolj prvo od izvršilnih dejanj, predvidenih v okviru izvršbe na denarno terjatev dolžnika (prvi odstavek 104. člena ZIZ). Pomen na podlagi rubeža pridobljene zastavne pravice pa je v zagotovitvi vrstnega reda (bodočega) poplačila upnika iz zarubljene terjatve za primer, da na zarubljeni terjatvi zastavno pravico pridobi več upnikov. 5 Da bi se upnik iz zarubljene terjatve lahko tudi poplačal, mora rubežu (po pravnomočnosti sklepa o rubežu) 6 slediti še prenos terjatve, in sicer, odvisno od predloga upnika, bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila.

V primeru prenosa v izterjavo upnik v skladu s specialno določbo prvega odstavka 120. člena ZIZ (šele) s prenosom zarubljene terjatve v izterjavo pridobi pravico od dolžnikovega dolžnika zahtevati izplačilo že zapadlega zneska zarubljene (in prenesene) terjatve. Tudi v primeru prenosa namesto plačila upnik šele s prenosom in posledičnim prehodom zarubljene terjatve na upnika pridobi pravico, da od dolžnikovega dolžnika zahteva plačilo (zapadle) zarubljene terjatve (127. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 421. člena Obligacijskega zakonika - OZ), s tem da se v posledici prenosa namesto plačila spremeni tudi pripadnost prenesene terjatve (ta preide v premoženjsko sfero upnika), saj s prenosom zarubljena terjatev do prenesenega zneska preide na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve (127.

člen ZIZ). Tako v primeru prenosa v izterjavo kot v primeru prenosa namesto plačila materialno upravičenje (izpolnitveni zahtevek), ki ga vključuje zarubljena terjatev, na upnika preide šele s prenosom. 7 Upnik zato pred prenosom terjatve ni upravičen do prejema izpolnitve iz naslova poplačila zarubljene terjatve, tudi dolžnikov dolžnik pa vse do prenosa terjatve na upnika svoje obveznosti do dolžnika ne more veljavno izpolniti upniku. 8

8. Tudi če bi družba A. d.o.o. na podlagi sklepa o rubežu z dne 29. 4. 2024 pred plačilom, izvršenim 26. 7. 2024, že pridobila zastavno pravico na terjatvah, ki so predmet izvršbe v obravnavanih zadevah, 9 glede na zgoraj pojasnjeno s plačilom družbi A. d.o.o., ki ga je (pred pravnomočnostjo sklepa o rubežu) 26. 7. 2024 izvršila družba B. d.o.o., terjatve F. d.o.o. do C. d.o.o., ki so predmet izterjave v obravnavanih izvršilnih zadevah, ne glede na dogovor o poplačilu obveznosti z dne 25. 7. 2024 niso mogle prenehati. Družba A. d.o.o. zgolj na podlagi rubeža terjatev pred prenosom terjatev namreč še ni mogla pridobiti upravičenja do prejema izpolnitve teh terjatev, dne 26. 7. 2024 opravljeno plačilo pa zato ne predstavlja veljavne izpolnitve obveznosti C. d.o.o. do F. d.o.o., na katere se nanaša sklep o rubežu. 10 Sodišče prve stopnje je tako materialnopravno zmotno zaključilo, da so s plačilom družbi A. d.o.o. poplačane terjatve iz naslova glavnic, pogodbenih obresti in zakonskih zamudnih obresti, ki se izterjujejo v obravnavanih izvršilnih zadevah, in sprejelo zmotno odločitev, ko je ugovoru po izteku roka pod točko I izreka v tem delu ugodilo in izvršbo za izterjavo teh terjatev ustavilo. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da tudi naknadna izdaja sklepa o prenosu (tj. po opravljenem plačilu in po izdaji izpodbijanega sklepa), ne more sanirati neveljavnosti predhodne izpolnitve, ki je bila opravljena neupravičenemu prejemniku. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor po izteku roka v celoti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker je bilo že na podlagi zgoraj obrazloženega zaradi kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje ugotovilo ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, pritožbi upnika treba ugoditi, se sodišče druge stopnje do pritožbeno očitanih kršitev ni posebej opredelilo.

10. Zaradi spremembe odločitve o ugovoru po izteku roka je bilo treba ponovno odločiti tudi o stroških ugovornega postopka. Dolžnik, ki v ugovornem postopku ni uspel, mora stroške svojega ugovora po izteku roka kriti sam, saj že iz tega razloga ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upniku pa mora dolžnik povrniti stroške njegovega odgovora na ugovor po izteku roka. Sodišče druge stopnje je upniku kot potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ) v tej zvezi priznalo stroške sestave odgovora na ugovor po izteku roka v višini priglašenih 1.000 odvetniških točk (tar. št. 31/7 Odvetniške tarife - OT v zvezi s tar. št. 19 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 600,00 EUR, in 2% materialnih stroškov v višini 12,00 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 612,00 EUR. Upniku pa ni priznalo povrnitve stroškov za konferenco s stranko (300 točk) in za pregled listin in preučitev zadeve (100 točk), saj je plačilo za ta opravila odvetnika zajeto že v plačilu za sestavo odgovora na ugovor po izteku roka. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od nastopa zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

11. Na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik, ki je v pritožbenem postopku uspel, je upravičen do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ), medtem ko morata dolžnik in družba B. d.o.o. svoje stroške odgovora na pritožbo kriti sama. Sodišče druge stopnje je upniku kot potrebne priznalo stroške sestave pritožbe v višini 1.100 točk v znesku 660,00 EUR (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT) in materialne stroške v višini 2% do 1000 točk (20 točk oziroma 12,00 EUR) in 1% nad 1.000 točk (1 točka oziroma 0,60 EUR; tretji odstavek 11. člena OT), vse skupaj 672,60 EUR. Sodišče upniku glede na skupno sporno vrednost vseh obravnavanih zadev (80.924,08 EUR oziroma 134.873,47 točk) ni priznalo v višjem znesku priglašenih stroškov sestave pritožbe (tj. v višini 1.200 točk), saj za to v tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT ni podlage. Prav tako sodišče druge stopnje upniku ni priznalo priglašenih stroškov konference s stranko (500 točk) in pregleda listin ter preučitve zadeve (200 točk), saj je plačilo za ta opravila odvetnika zajeto že v plačilu za sestavo pritožbe. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od nastopa zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

1 Ne pa tudi izpolnitve terjatev iz naslova izvršilnih stroškov, saj te terjatve s sklepom o rubežu I 848/2023 niso bile zarubljene. Ugovor po izteku roka je sodišče prve stopnje zato v delu, v katerem se nanaša na izterjavo odmerjenih izvršilnih stroškov, pod točko II izreka zavrnilo.

2 Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da upnik že na podlagi splošne določbe drugega odstavka 46. člena ZIZ ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (izjema velja le za poplačilo iz denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet - tretji odstavek 46. člena ZIZ), kar pomeni, da upnik (razen v okviru izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet) tudi v primeru dovolitve izvršbe z novim sredstvom izvršbe nima pravice do poplačila v okviru izvršbe s tem sredstvom izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa v primeru izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev upnikova pravica do poplačila iz zarubljene terjatve ne nastopi že s pravnomočnostjo sklepa o rubežu, ampak je odložena vse do prenosa te terjatve na upnika.

3 Tj. z vročitvijo sklepa o rubežu dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) oziroma, v primeru rubeža terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi, z vpisom rubeža v zemljiško knjigo (113. člen ZIZ).

4 180. člen SPZ določa: "Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku."

5 Prim. VSL Sodba I Cp 240/2018 z dne 4. 7. 2018.

6 Prvi odstavek 115. člena ZIZ.

7 Tako tudi Damjan Orož, Izvršba na terjatev do dolžnikovega dolžnika, Zbornik Sodobno stvarno pravo 2021, str. 58.

8 Tako tudi Damjan Orož, nav. delo, str. 57, ki v tej zvezi navaja, da izpolnitev, ki bi jo dolžnikov dolžnik po rubežu opravil dolžniku, nima učinkov v razmerju do upnika. Vendar pa dolžnikov dolžnik, če prenos terjatve še ni bil opravljen, hkrati tudi ne more veljavno izpolniti upniku, ampak se lahko svoje obveznosti, če je terjatev že zapadla, veljavno reši s sodnim pologom.

9 Ker so terjatve, ki so na podlagi notarskega zapisa SV 166/2017 predmet izterjave v obravnavanih izvršilnih zadevah in ki so bile zarubljene v zadevi I 848/2023, zavarovane z zastavno pravico na nepremičninah, ki je vpisana v zemljiško knjigo, se v skladu s 113. členom ZIZ rubež teh terjatev opravi z vpisom rubeža v zemljiško knjigo (in ne že z vročitvijo sklepa o rubežu dolžnikovemu dolžniku, kot to na splošno velja na podlagi drugega odstavka 107. člena ZIZ). Dolžnik pa v ugovoru po izteku roka ni niti trdil, da bi bil rubež morebiti vpisan v zemljiško knjigo.

10 Iz navedb, podanih v odgovoru na pritožbo, in iz odgovoru na pritožbo priloženega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I 848/2023 izhaja, da je bil sklep o prenosu (v izterjavo) izdan 9. 5. 2025, torej po izdaji izpodbijanega sklepa in tudi po izvedbi plačila dne 26. 7. 2024.