Appeal dismissed because plaintiff failed to prove legal representation authority and signed the complaint personally.

Pritožba A. A. se zavrže, pritožba tožnika pa se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

ZPP v 78. členu določa, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Le-ta je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Sodišče je A. A. naložilo, da predloži ustrezen akt, iz katerega bo razvidno, da je upravičena zastopati tožnika, vendar tega sodišču v danem roku ni posredovala. Prav tako tudi ni izkazala, da izpolnjuje ostale z zakonom določene pogoje, da kot pooblaščenka zastopa tožnika v tem sporu. Tožnik pa tožbe tudi ni lastnoročno podpisal in jo vrnil sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 14. 2. 2025 zavrglo.

2. Zoper sklep sta pritožbo vložila tožnik in njegova hči kot zakonita zastopnica (sodišče jo je obravnavalo kot vložnico). V pritožbi navajata, da naj zadevo prevzame odvetnik A. A. V nadaljevanju pojasnjujeta kako je potekal postopek zdravljenja v Bolnišnici B. in zakaj tožnik uveljavlja povrnitev stroškov za nakup zdravila (priložena je tudi medicinska dokumentacija).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku v (v nadaljevanju: ZPP) 1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) 2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je pritožbo zavrglo iz razloga, ker vloga (tožba) ni bila dopolnjena tako, da bi bila sposobna za obravnavo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vlogo (tožbo) utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Podlago za svojo odločitev je imelo v petem odstavku 108. člena ZPP, kjer je določeno, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

7. A. A. je v vlogi (tožbi) navedla, da je zakonita zastopnica tožnika. ZPP v 78. členu določa, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Le-ta je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Sodišče je A. A. naložilo, da predloži ustrezen akt, iz katerega bo razvidno, da je upravičena zastopati tožnika, vendar tega sodišču v danem roku ni posredovala. Prav tako tudi ni izkazala, da izpolnjuje ostale z zakonom določene pogoje, da kot pooblaščenka zastopa tožnika v tem sporu. Tožnik pa tožbe tudi ni lastnoročno podpisal in jo vrnil sodišču.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik vloge (tožbe) ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavo. Če je želel, da ga v postopku zastopa odvetnik, bi to moral navajati že pred sodiščem prve stopnje, ko je bil pozvan na dopolnitev vloge in s tem v zvezi bi moral predložiti tudi pooblastilo za zastopanje. Tožnik vloge ne more več uspešno dopolniti šele v pritožbenem postopku. Predmet presoje pritožbenega sodišča je namreč izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru pritožbene navedbe, da naj ga v postopku zastopa odvetnik, na rešitev te zadeve nimajo nobenega vpliva. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Pritožbo vložnice pa je sodišče zavrglo, saj ni izkazala, da je kot skrbnica za poseben primer v tem sporu upravičena zastopati tožnika. Odločitev je sprejelo skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, kjer je določeno, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 2/2004.