Appeal dismissed; employee failed to specify additional salary components timely under burden of proof rules.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnica bi skladno s pravilom o dokaznem bremenu morala konkretno navesti, do katerih dodatkov je upravičena, ne glede na to, da dela Urednika oddaj komentatorja dejansko ni opravljala, česar ni pravočasno storila (prvi odstavek 7. člena ZPP). Njeno zavzemanje, da bi morala dodatke, ki naj bi pripadali tožnici, specificirati toženka, ni utemeljeno, saj bi tožnica morala podati ustrezne trditve za to, na to njeno dolžnost pa ne vpliva pavšalno zatrjevanje, da teh podatkov nima.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica prejela 10. 4. 2024 (II. točka izreka). Toženki je naložilo, naj tožnici od 26. 4. 2024 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 10. 10. 2022 ter ji obračuna in izplača razlike v plači za čas od maja 2024 do marca 2025 v določenih bruto zneskih skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 10. 10. 2022 ter obračun in izplačilo razlik v plači v določenih zneskih za obdobje od aprila 2024 do marca 2025, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Pogodbo o zaposlitvi tožnice za delovno mesto "novinar specialist", uveljavljeno z dnem 26. 4. 2024, je štelo za razvezano po samem zakonu (IV. točka izreka). Toženki je naložilo, naj tožnici povrne stroške postopka v višini 1.466,45 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del III. točke izreka sodbe se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Predlaga njeno spremembo tako, da se toženki naloži, naj ji za čas od 26. 4. 2024 do 20. 3. 2025 obračuna in izplača razliko v plači v vtoževanem znesku, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priznanje stroškov postopka. Sklicuje se na stališče sodišča prve stopnje v 35. točki obrazložitve, da mora biti zaradi ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožničin položaj tak, kot da nezakonite odpovedi ne bi bilo.

Ker ji je sodišče prve stopnje v nasprotju s tem priznalo le del razlike v plači med prvo in drugo pogodbo o zaposlitvi (ki je bila sklenjena pod razveznim pogojem), zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje odločitvi, da sodišče toženi stranki ni naložilo predložitve podatkov o višini plače zaposlenih na delovnem mestu "Urednik oddaj komentator", saj ne gre za neodločilen niti informativen dokaz. Navaja, da je za odločitev ključna ugotovitev višine plače, ki bi jo prejela pri toženki, če bi bila še naprej zaposlena na navedenem delovnem mestu.

Sklicuje se na dokazni predlog v tožbi, naj ji toženka obračuna plačo, kot če bi bila še naprej zaposlena na delovnem mestu "Urednik oddaj komentator", torej na enak način in z upoštevanjem enakih dodatkov, kot so jih prejeli ostali zaposleni na istem delovnem mestu, vključno z dodatki, ki bi jih morala toženka specificirati, ker tožnica teh podatkov nima. Vztraja, da bi tudi glede delovne uspešnosti moral biti njen položaj enak, kot če odpovedi ne bi bilo. Kot zmotnemu nasprotuje stališču, da je plača vsakega zaposlenega določena individualno in da tožnica neutemeljeno izhaja iz povprečja plač zaposlenih na delovnem mestu "Urednik oddaj komentator".

Sklicuje se na zadevi Pdp 293/2024 in Pdp 269/2014 idr. Nasprotuje stališču, da dodatkov (z izjemo tistega za delovno dobo), ni moč upoštevati, ker jih tožnica ni ustrezno konkretizirala. Sklicuje se na pravočasno predlagani dokaz v 3. pripravljalni vlogi in zatrjuje bistveno kršitev postopka, ker ga sodišče ni izvedlo. Pritožbi prilaga okvirni izračun plače, ki bi jo morala prejeti, če ji pogodba ne bi bila nezakonito odpovedana; pri izračunu je izhajala iz višine bruto plače, kot jo je prejemala na delovnem mestu "Urednik oddaj komentator", tej pa je prištela dodatke, ki jih je prejela za delo v vtoževanem obdobju (plačilne liste za april 2024 - marec 2025), a od pripadajoče višje osnove.

Sodišču prve stopnje očita, da je nekritično sledilo izračunu toženke, prav tako pa ji ni dosodilo niti razlike v osnovni bruto plači za posamezni mesec. Sklicuje se na izračun razlike za julij 2024, za katerega ji je sodišče prve stopnje dosodilo razliko v plači 294,71 EUR, morala pa bi prejeti 850,88 EUR (razliko med pripadajočim zneskom 2.860,94 EUR in dejansko prejetim zneskom 2.010,06 EUR). V zvezi s tem zatrjuje neobrazloženost in protispisnost. Navaja, da način izračuna razlik po mesecih ni jasen, gotovo pa je nepravilen in ga ni mogoče preizkusiti; npr. ni mogoče preveriti, zakaj do izplačila razlike v plači za mesec april 2024 ni upravičena.

Trdi, da je dodatke na delovnem mestu "Novinar specialist" zaradi nižje osnovne bruto plače prejela v nižjem znesku in se sklicuje na plačilno listo za mesec julij 2024, ko je prejela dodatke za nočno, nedeljsko in neenakomerno razporejeno delo ter delovno uspešnost. Navaja, da bi sodišče prve stopnje toženki moralo naložiti izdelavo izračuna plače po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "Urednik oddaj komentator" z upoštevanjem 46. oziroma (po 1. 1. 2025) 32. plačnega razreda skupaj z dodatki, obračunanimi glede na višji znesek osnovne plače. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti v pritožbi uveljavljane kršitve pravil postopka, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

7. Izračun tožničinega prikrajšanja v 38. točki obrazložitve ni ne neobrazložen ne protispisen, saj je sodišče prve stopnje navedlo, do kolikšnih zneskov osnovnih bruto plač je tožnica upravičena po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, 1 prav tako je navedlo zneske, ki jih je tožnica prejela v tem obdobju na podlagi podpisane nove pogodbe o zaposlitvi. 2 Nato je v 39. točki obrazložitve navedlo razlike med pripadajočimi zneski po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi in v posameznih mesecih prejetimi zneski, torej višino zneskov prikrajšanja, do katerih je upravičena tožnica. 3 Za april 2024 bi tožnici po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto Urednik oddaj komentator pripadalo 2.767,94 EUR mesečno, po novi pogodbi za delovno mesto Novinar specialist pa je prejela več, tj. 2.771,69 EUR, zato ji za ta mesec razlika ne pripada, kar je razvidno iz izračuna pripadajočih prikrajšanj v 39. točki, med katerimi znesek za ta mesec ni naveden. Iz 1. alineje drugega odstavka III. točke izreka je razvidno, da je sodišče prve stopnje vtoževani znesek (1.117,64 EUR) zavrnilo. Za julij 2024 tožnici pripada 2.860,94 EUR, za isti mesec je prejela 2.566,23 EUR, posledično ji pripada razlika v višini 294,71 EUR, kar jasno izhaja iz 39. točke obrazložitve, toliko pa ji je bilo tudi prisojeno v 3. alineji prvega odstavka III. točke izreka, v presežku pa je bil za ta mesec njen zahtevek (za 1.377,36 EUR) zavrnjen v 4. alineji drugega odstavka III. točke izreka.

8. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Novinar specialist štelo za razvezano in tožnici priznalo za obdobje od maja 2024 do marca 2025 reparacijo v višini razlike med plačo za delovno mesto Urednik oddaj komentator (brez upoštevanja dodatkov, razen dodatka za delovno dobo) in dejansko prejeto plačo na delovnem mestu Novinar specialist. V presežku je zahtevek za plačilo razlike v plači zavrnilo.

9. Tožnica se v pritožbi zavzema za to, da ji pripadajo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto Urednik oddaj komentator poleg osnovne bruto plače in dodatka za delovno dobo še vsi drugi dodatki in delovna uspešnost. Sodišče prve stopnje je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila plače v višini povprečne plače zaposlenih na delovnem mestu Urednik oddaj komentator. Tožnica je za ta čas upravičena do nadomestila plače, ki bi ji pripadala, če odpovedi ne bi prejela, in ne do povprečne plače ostalih zaposlenih na delovnem mestu Urednik oddaj komentator. Sodna praksa, na katero se sklicuje v pritožbi (Pdp 293/2024 in ostale), ni uporabljiva, saj je v navedenih zadevah šlo za povsem drugačno dejansko stanje. Delavci so bili formalno zaposleni pri enem delodajalcu, delo pa so opravljali za drugega delodajalca. Zaradi zlorabe poslovnega modela posredovanja delavcev so bili upravičeni do odškodnine v višini razlike prejemkov iz delovnega razmerja, ki so jih prejemali pri formalnemu delodajalcu, in prejemkov, ki bi jim pripadali pri dejanskemu delodajalcu, izhajalo pa se je iz plače primerljivih delavcev. V zadevah ni šlo za delavce, zaposlene v javnem sektorju.

10. Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno priznalo nadomestilo plače, upoštevajoč osnovno plačo, povečano za dodatek za delovno dobo, ne pa tudi drugih dodatkov. Tožnica namreč ni navedla, kateri dodatki in v kakšni višini ji pripadajo. Dokazni predlog, da naj toženka izračuna povprečno plačo Urednika oddaj komentatorja, kot bi jo tožnica prejemala, če ne bi bilo odpovedi, ne more nadomestiti manjkajočih trditev. Tožnica bi skladno s pravilom o dokaznem bremenu morala konkretno navesti, do katerih dodatkov je upravičena, ne glede na to, da dela Urednika oddaj komentatorja dejansko ni opravljala, česar ni pravočasno storila (prvi odstavek 7. člena ZPP). Njeno zavzemanje, da bi morala dodatke, ki naj bi pripadali tožnici, specificirati toženka, ni utemeljeno, saj bi tožnica morala podati ustrezne trditve za to, na to njeno dolžnost pa ne vpliva pavšalno zatrjevanje, da teh podatkov nima. Na pravilnost odločitve ne vpliva nerodna formulacija sodišča prve stopnje v 37. točki obrazložitve, da je pri toženki plača vsakega zaposlenega določena individualno. Pri določitvi plač zaposlenih v javnem sektorju je treba spoštovati določbe o sistemu plač v javnem sektorju, vendar je plača posameznega javnega uslužbenca, zlasti njegova upravičenost do dodatkov, odvisna od različnih okoliščin, ki jih je treba pri tem upoštevati (delo v razmerah, ki utemeljujejo dodatek, čas trajanja dela za delodajalca ipd.), v tem smislu je torej določena "individualno".

11. Sodišče prve stopnje je v okviru pravočasnih trditev pravilno ugotovilo višino tožničinega prikrajšanja, ki mu tožnica v pritožbi neutemeljeno nasprotuje. Pravilno je štelo, da mora biti tožničin položaj tak, kot da nezakonite odpovedi ne bi bilo, vendar pa ni imelo podlage za ugotavljanje višine njenega prikrajšanja brez oziroma mimo pravočasnih trditev. Pravilna je ugotovitev, da tožnica dodatkov, do katerih naj bi bila upravičena, ni pravočasno ustrezno konkretizirala. V 2. pripravljalni vlogi se je le sklicevala na dodatke tipa C, delovno uspešnost tipa D in druge dohodke iz delovnega razmerja tipa J, ne da bi katero koli od teh kategorij zneskovno opredelila. V isti vlogi se je sklicevala še na svoje plačilne liste za obdobje, ko je delala kot Novinarka specialistka, iz katerih izhaja prejemanje dodatkov za nedeljsko delo in delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, vendar se ti (tudi sicer po višini neopredeljeni) prejeti dodatki ne nanašajo na višino plače, ki naj bi ji pripadala po pogodbi o zaposlitvi za Urednika oddaj komentatorja. Dokazni predlog za naložitev izračuna plače, ki bi jo tožnica prejela po tej pogodbi o zaposlitvi pri toženki, ne more nadomestiti pravočasno podanih trditev o pripadajočih dodatkih (prim. stran 12 tožbe). Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo trditev tožnice iz njene 3. pripravljalne vloge z dne 20. 6. 2025, saj jo je sodišču prve stopnje predložila po koncu glavne obravnave v tem individualnem delovnem sporu. Zadnji narok za glavno obravnavo je bil 5. 6. 2025, ko ji je sodišče prve stopnje dopustilo rok 15 dni le, da glede na potek časa in dogovor na prejšnji obravnavi pisno z vlogo opredeli tožbeni zahtevek. Trditev in dokazov tožnice, ki se nanašajo na povsem drugačen izračun prikrajšanja, ni mogoče upoštevati, saj ni dokazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku, prav tako bi njihova dopustitev nedvomno zavlekla reševanje spora, saj bi sodišče prve stopnje za njihovo vsebinsko presojo moralo ponovno začeti že zaključeno glavno obravnavo (tretji odstavek 286. člena ZPP). Glede na to, da tožnica ni pravočasno konkretno zatrjevala, kateri dodatki k plači bi ji pripadali po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, gre za v bistvenem drugačno zadevo kot Pdp 269/2014 (kjer je to tožnik pravočasno navajal), zato stališča iz nje v tem postopku niso uporabljiva.

12. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

15. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1.

1 Od aprila do maja 2024 znaša 2.767,94 EUR (2.688,10 EUR + dodatek za delovno dobo 79,84 EUR), od junija do decembra 2024 znaša 2.860,94 EUR (2.778,42 EUR + dodatek za delovno dobo pa 82,52 EUR) in za leto 2025 znesek 2.963,91 EUR (2.878,42 EUR + dodatek za delovno dobo pa 85,49 EUR).

2 Za april 2024 v višini 2.771,69 EUR bruto, maj 2024 v višini 2.009,65 EUR bruto, junij 2024 v višini 2.062,07 EUR bruto, julij 2024 v višini 2.566,23 EUR bruto, avgust 2024 v višini 2.411,16 EUR bruto, september 2024 v višini 1.989,35 EUR bruto, oktober 2024 v višini 2.095,89 EUR bruto, november 2024 v višini 2.333,78 EUR bruto, december 2024 v višini 2.248,43 EUR bruto, januar 2025 v višini 2.029,00 EUR bruto, februar 2025 v višini 2.139,41 EUR bruto in za obdobje od 1. do 20. 3. 2025 v višini 1.413,20 EUR bruto.

3 Za maj 2024 v višini 758,29 EUR, junij 2024 razliko v višini 798,87 EUR, julij 2024 razliko v višini 294,71 EUR, avgust 2024 razliko v višini 449,78 EUR, september 2024 razliko v višini 871,59 EUR, oktober 2024 razliko v višini 765,05 EUR, november 2024 razliko v višini 527,16 EUR, december 2024 razliko v višini 612,51 EUR, januar 2025 razliko v višini 934,91 EUR, februar 2025 razliko v višini 824,50 EUR in za obdobje od 1. do 20. 3. 2025 razliko 499,00 EUR.