Supreme Court rejects jurisdiction transfer request due to lack of bias grounds in low-value enforcement case.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ob odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine posameznega primera. Glede na slovenske razmere ne gre za zelo majhni sodišči, kar bi sicer pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti lahko ustvarilo vtis o pristranskosti vseh sodnikov sodišča. Malo verjetno je, da bi prav vsi, to je skupno 16 sodnikov in 89 zaposlenih, med seboj sodelovalo ali prijateljevalo. Tega predlog niti ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi položaj upnice, ki je zaposlena na drugem sodišču in ni sodnica (ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti), naravo zadeve (ne gre za občutljivo zadevo, temveč za izterjavo zelo nizkega zneska) ter dejstvo, da je predlog za delegacijo podalo sodišče samo in ne eden od udeležencev postopka. Ob odločanju po 67. členu ZPP je namreč pomembno tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je preko predsednice sodišča na Vrhovno sodišče naslovilo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na območju Višjega sodišča v Mariboru. Predlogu je priložilo pobudo razpravljajoče sodnice Petre Čas Špenger za vložitev predloga za delegacijo pristojnosti. V njem razpravljajoča sodnica navaja, da je upnica zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu kot višja pravosodna svetovalka I (PDI), ki deluje v isti stavbi kot Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu in zato prihaja do vsakodnevnega srečevanja vseh zaposlenih. Razpravljajoča sodnica in predsednica sodišča menita, da bi to dejstvo lahko pri udeležencih in tudi v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost odločanja.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). ZPP v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4. Ne glede na to, ali predlog za prenos pristojnosti vloži stranka (udeleženec) ali pristojno sodišče, gre po 67. členu ZPP za akt v okviru sodnega (pravdnega, nepravdnega, izvršilnega) postopka in ne za akt sodne uprave. Predsednik sodišča v sodnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, temveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik. Drugačna razlaga bi posegala v neodvisnost zakonitega sodnika. Predsednica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki ni obenem tudi razpravljajoča sodnica v tej zadevi, torej ni legitimirana za vložitev predloga po 67. členu ZPP. Zato bi bilo treba njen predlog zavreči. 1

5. Ker pa je bil Vrhovnemu sodišču hkrati s predlogom predsednice sodišča posredovan tudi predlog razpravljajoče sodnice, ki je pristojna za vložitev predloga po 67. členu ZPP (v povezavi s 15. členom ZIZ), je Vrhovno sodišče tega obravnavalo po vsebini. A njen predlog ni utemeljen.

6. Ob odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine posameznega primera. 2 V obravnavani zadevi gre za postopek izterjave 55,16 EUR s pripadki. Upnica, ki je zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo, je zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (v nadaljevanju Okrožno sodišče) kot strokovna sodelavka (višja pravosodna svetovalka). Spor obravnava drugo sodišče, to je krajevno in stvarno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (v nadaljevanju Okrajno sodišče).

7. Sodišči se sicer res nahajata v isti stavbi, zato lahko prihaja do srečevanja zaposlenih na vhodu, na hodnikih itd. A iz javno dostopnih podatkov izhaja, da imata tako Okrajno sodišče kot Okrožno sodišče po osem sodnikov, pri čemer ima Okrajno sodišče 40 zaposlenih, Okrožno sodišče pa 49 zaposlenih. Glede na slovenske razmere ne gre za zelo majhni sodišči, kar bi sicer pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti lahko ustvarilo vtis o pristranskosti kar vseh sodnikov sodišča. Malo verjetno je, da bi prav vsi, to je skupno 16 sodnikov in 89 zaposlenih, med seboj sodelovalo ali prijateljevalo. Tega predlog niti ne zatrjuje.

8. Ob tem je treba upoštevati tudi položaj upnice, ki je zaposlena na drugem sodišču in ni sodnica (ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti), naravo zadeve (ne gre za občutljivo zadevo, temveč za izterjavo zelo nizkega zneska) ter dejstvo, da je predlog za delegacijo podalo sodišče samo in ne eden od udeležencev postopka. Ob odločanju po 67. členu ZPP je namreč pomembno tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). 3

9. Vrhovno sodišče še dodaja, da je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene (tesnejše) osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, sicer mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Tesnejša povezanost upnice s katerim od sodnikov in sodnic pristojnega sodišča bi lahko pomenila razlog za izločitev tega, določenega sodnika. Če bi bil podan razlog za izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča, pa bi lahko prišla v poštev tudi nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP.

10. Ker glede na vse okoliščine zadeve predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej sklepe VSRS I R 143/2024, I R 127/2025, I R 192/2025, I R 193/2025.

2 VSRS Sklep I R 165/2019.

3 VSRS Sklep I R 236/2023.