Appeal dismissed; domestic violence measures require objective threat level and proportionality under ZPND.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje stališčem sodne prakse, ki jo v pritožbi citira nasprotni udeleženec, da za izrek ukrepov po ZPND ne zadostuje vsakršno nasilje, temveč mora biti stopnja nasilja takšna, da ogroža žrtev, pri čemer je treba njegovo ravnanje presojati tudi objektivno; zgolj pod takšnimi pogoji je dovoljen poseg v družinsko skupnost, pri čemer je v vsakem primeru potrebno upoštevati načelo sorazmernosti (5. člen ZPND).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 14. 2. 2025 zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 829/2024 z dne 7. 2. 2025 1 (I. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper izpodbijani sklep vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uvodoma pojasnjuje, da je njegov pravni interes za odločanje o pritožbi podan, četudi se je šestmesečno obdobje ukrepa prepovedi približevanja že izteklo, in sicer iz razloga, ker je okoliščina, ali je izvajal nasilje, pomembna pri odločanju sodišča v družinskem postopku urejanja stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnim A. A., in iz razloga, ker je predlagateljica predlagala podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja.

Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni navedlo oziroma ni konkretizirano opisalo, na kakšen način naj bi nasprotni udeleženec zoper predlagateljico in sina izvajal nasilje. Navaja tudi, da je v pripravljalni vlogi z dne 4. 6. 2025 opozoril, da niso izkazane okoliščine, da bi bilo treba predlagateljico zavarovati pred pretečo nevarnostjo, ker je njuna skupnost že razpadla in se je nasprotna predlagateljica odselila in je nastanjena v varni hiši. Sodišče prve stopnje ni presodilo potrebnosti ukrepov in ni navedlo razlogov za ukrep, zaradi česar je tudi podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339.

člena ZPP. Ukrep ni nujen, saj nasprotni udeleženec ni imel interesa ali potrebe po vzpostavljanju kontakta s predlagateljico, izrečen ukrep pa bo tudi škodljivo vplival na mladoletnega A. A. Meni, da glede na stopnjo ogroženosti žrtve ni bilo pogojev za izrek ukrepa in izpostavlja načelo sorazmernosti, pri čemer se sklicuje na VSL sklep IV Cp 1065/2020 z dne 7. 7. 2020. Nadalje se s sklicevanjem na številne judikate zavzema za to, da je ukrep prepovedi približevanja mogoče izreči zgolj z namenom odvrnitve nadaljnje škode, da mora biti izkazana resna nevarnost nastanka nadaljnje škode, izpostavlja, da za izrek ukrepa ni zadostno vsakršno nasilje, temveč mora biti stopnja nasilja takšna, da je utemeljen poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost, pri čemer je v vsakem primeru potrebno upoštevati načelo sorazmernosti.

Izpostavlja, da je mogoče izreči ukrepe, ki so se zgodili zgolj v obdobju zadnjih šestih mesecev, to pa so trije konkretizirano očitani dogodki. Izpostavlja, da mladoletni sin ni ogrožen in da sodišče njegove ogroženosti ni konkretiziralo. Obsežno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje. Nasprotuje izvedbi dokaza z videoposnetkom, ker je bil nezakonito pridobljen in se v tej zvezi sklicuje na ustavno odločbo Ustavnega sodišča Up-472/02 z dne 7. 10. 2004. Navaja, da se v prvostopenjskem postopku ni predlagal izločitev sodnice, čeprav je bila pristranska, v primeru razveljavitve izpodbijane sklepa pa predlaga predodelitev zadeve drugemu sodniku.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 14. 2. 2025 ugodi in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 829/2024 z dne 7. 2. 2025 razveljavi, podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, in sicer drugemu sodniku posamezniku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

O dovoljenosti pritožbe

5. V skladu s stališči sodne prakse se pravno sredstvo praviloma zavrže, če se je izteklo obdobje, za katerega je bil izrečen izpodbijani ukrep. 2 Vendar nasprotni udeleženec v pritožbi podaja razloge, zakaj bi njegov pravni interes za odločanje o pritožbi vendarle lahko bil podan. Prvi razlog je, da je predlagateljica predlagala podaljšanja ukrepa prepovedi približevanja. To bi sicer lahko bil upošteven razlog za obstoj pravnega interesa, 3 vendar pregled spisa pokaže, da je v času odločanja pritožbenega sodišča predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja umaknila, zaradi česar je sodišče na naroku dne 2.9.2025 postopek ustavilo, zato pravni interes za odločanje o pritožbi iz tega razloga ni več podan. 4

6. Vendar pa je utemeljen drug razlog za vsebinsko obravnavanje pritožbe, na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec, in sicer, da je okoliščina, ali je izvajal nasilje, zaradi česar mu je bi s sklepom z dne 7.2.2025 izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in mladoletnemu sinu, pomembna pri odločanju sodišča v drugem postopku, in sicer družinskem postopku 5 urejanja stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnim sinom A. A. S tem pritožbeno sodišče soglaša.

O utemeljenosti pritožbe

7. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

8. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9. Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja ter starša enoletnega sina A. A. Njuna zveza je razpadla konec leta 2024, ko se je predlagateljica skupaj s sinom odselila iz skupnega doma. Sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7.2.2025 v skladu z 19. členom ZPND nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevati se predlagateljici in njunemu enoletnemu sinu A. A. in navezovati stike s predlagateljico. Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil izrek ukrepa po 19. členu ZPND potreben, ker je nasprotni udeleženec nad predlagateljico večkrat izvajal verbalno nasilje tako, da jo je poniževal, se ji posmehoval, povzdignil glas in ji grozil s fizičnim nasiljem, septembra 2024 jo je v prostorih NK udaril, novembra 2024 jo je davil v spalnici, 8.12.2024 pa jo napadel in začel daviti, ko je v naročju držala enoletnega sina, zaradi česar se je 13.12.2024 zatekla v varno hišo. Ogroženost predlagateljice je prepoznala tudi policija, ki je zaradi tega nasprotnemu udeležencu izrekla ukrep prepovedi približevanja, sodišče pa je navedeni ukrep podaljšalo. Izpodbijani sklep torej ima razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zato pritožbeno zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Če so navedeni razlogi pravno odločilni, pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga bo pritožbeno sodišče presojalo v nadaljevanju.

11. Pritožbenemu sodišču se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko prepričljiva, dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča pa so izkazane s stopnjo verjetnosti, ki velja v postopkih po ZPND. 6 Sodišče prve stopnje je v 9. do 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo izpovedbe udeležencev in prič, nato pa v 18. do 24. točki obrazložitve prepričljivo pojasnilo, zakaj je upoštevaje tudi listinske dokaze poklonilo vero predlagateljici. 7 Prvostopenjsko sodišče je v 20. točki obrazložite izpodbijanega sklepa tudi razumno pojasnilo, zakaj glede dogodka v septembru 2024 ni poklonilo vere pisnim izjavam prič, ki jih je predložil nasprotni udeleženec in s katerimi je želel dokazati, da v prostorih NK ni udaril predlagateljice.

12. Že zgoraj navedeni dokazi s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da je nasprotni udeleženec v obdobju od septembra do decembra 2024 vršil zatrjevano nasilje nad predlagateljico, zato je je odveč presoja drugostopenjskega sodišča, ali je prvostopenjsko sodišče zakonito izvedlo dokaz z vpogledom v posnetek na USB ključku v prilogi A16 sodnega spisa, ki je bil nezakonito posnet, in ali je pri tem pravilno uporabilo standarde iz odločbe Ustavnega sodišča Up-472/02 z dne 7. 10. 2004. 8 Pritožbene navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in procesnih kršitvah so torej neutemeljene.

13. Pritožbeno sodišče je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno navedlo pravno podlago za izrek izpodbijanega ukrepa, prav tako pa je materialnopravne določbe pravilno uporabilo glede na okoliščine obravnavane zadeve. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje stališčem sodne prakse, ki jo v pritožbi citira nasprotni udeleženec, da za izrek ukrepov po ZPND ne zadostuje vsakršno nasilje, temveč mora biti stopnja nasilja takšna, da ogroža žrtev, pri čemer je treba njegovo ravnanje presojati tudi objektivno; 9 zgolj pod takšnimi pogoji je dovoljen poseg v družinsko skupnost, pri čemer je v vsakem primeru potrebno upoštevati načelo sorazmernosti (5. člen ZPND). 10 Vendar pa so v obravnavani zadevi nasilna dejanja, ki so s stopnjo verjetnosti izkazana, tolikšne intenzitete, da kažejo na objektivno ogrožanje predlagateljice in utemeljujejo 6-mesečni poseg v družinsko življenje (vpitje in udarec vpričo drugih septembra 2014, davljenje v spalnici novembra 2024 in davljenje 8. decembra 2024). Navedena očitana dajanja so tudi dovolj konkretizirana in zadoščajo za izrek izpodbijanega ukrepa. Zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb, da ostala očitana dejanja niso konkretizirana in da so bila storjena pred obdobjem 6 mesecev od vložitve predloga po ZPND (npr. dejanja, storjena v času predlagateljičine nosečnosti). 11

14. Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja, da enoletni sin ni ogrožen, da sodišče njegove ogroženosti ni konkretiziralo in da izrečen ukrep ni v njegovo korist. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZPND šteje, da je mld. otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Glede na to, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil mladoletni otrok prisoten ob nasilju, je utemeljen ukrep prepovedi približevanja tudi v razmerju do enoletnega sina. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi ustrezno upoštevalo koristi mladoletnega sina, saj je v II. točki izreka sklepa z dne 7.2.2025, s katerim je izreklo ukrep prepovedi približevanja in navezovanja stikov, izrecno določilo, da navedeni ukrep ne velja za primer osebnih in neosebnih stikov z mladoletnim sinom, ki bi bili v času veljavnosti šestmesečnega ukrepa na novo določeni z odločbo sodišča (II. točka izreka).

15. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Glede na navedeno so brezpredmetne pritožbene navedbe, da je treba v primeru razveljavitve sklepa zaradi pristranskosti zadevo predodeliti drugemu sodniku.

16. V skladu z določbo osmega odstavka 22.a člena ZPND je pritožbeno sodišče po prostem preudarku presodilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Z navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 mesecev prepovedalo namerno se približevati predlagateljici in njunemu skupnemu sinu, mladoletnemu A. A., rojenemu 2023, na razdalji manjši od 200 metrov ter navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način (I. točka izreka). Ukrep prepovedi približevanja in navezovanja stikov pa ne velja za primer osebnih in neosebnih stikov z mladoletnim sinom, ki bi bili v času veljavnosti šestmesečnega ukrepa na novo določeni z odločbo sodišča (II. točka izreka), za primer kršitve ukrepov iz I. točke izreka pa je bila izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR (III. točka izreka), v presežku je bil predlagateljičin predlog zavrnjen (IV. točka izreka).

2 VSM sklep III Cp 356/2025 z dne 5.5.2025, VSM sklep III Cp 764/2023 z dne 17. 10. 2023, z dne VSL sklep IV Cp 1445/2017 z dne 21. 6. 2017, VSL sklep IV Cp 4350/2010 z dne 24.11.2010, VSC I Cp 219/2023 z dne 21.6.2023. Drugače VSL sklep IV Cp 1419/2023 z dne 09.08.2023.

3 VSL sklep IV Cp 3385/2014 z dne 24.12.2014, 5. tč. obrazložitve, v tem smislu tudi VSL sklep IV Cp 1658/2018 z dne 13.08.2018.

4 VSL sklep IV Cp 1658/2018 z dne 13.08.2018.

5 Iz podatkov spisa izhaja, da pred sodiščem prve stopnje med udeležencema teče nepravdni postopek II N 145/2025 glede zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo ter glede določitve stikov in preživnine.

6 Zaradi zahteve po hitrosti zaščite žrtve in zaradi začasnosti ukrepa velja v postopkih po ZPND nižji dokazni standard kot sicer v civilnih postopkih, saj za izrek ukrepov zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti (prvi odstavek 22.d člena ZPND). VSM sklep III Cp 10/2024 z dne 09.01.2024 VSM sklep III Cp 47/2021 z dne 09.02.2021, VSL sklep IV Cp 778/2023 z dne 25.04.2023, VSK sklep III Cp 411/2023 z dne 18.08.2023.

7 In sicer, ker je njena izpovedba podprta z listinskimi dokazi, ker je nasilje natančno opisala in izpovedovala konsistentno, nasprotni udeleženec pa se je v izpovedi zatikal, izpoved predlagateljice so delno potrdile tudi priče, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec itd.

8 Pa tudi sicer je sodišče prve stopnje v 22. točki obrazložitve pojasnilo, da pri spornem videoposnetku ni šlo za ključen dokaz, ker svoje odločitve ni oprlo nanj, temveč na druge izvedene dokaze.

9 VSL sklep IV Cp 1751/2022 z dne 02.11.2022.

10 Tako tudi VSM sklep III Cp 46/2025 z dne 20.1.2025 s podrobnejšimi sklici na stališča zakonodajalca, pravne teorije in sodne prakse.

11 Pri čemer sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbenim naziranjem, da se pri izreku ukrepov po ZPND lahko upoštevajo zgolj dogodki, ki so se zgodili v obdobju 6 mesecev pred vložitvijo predloga. Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22 b. člena ZPND je namreč materialni prekluzivni rok, zato dejanja, izvršena pred tem obdobjem, ne morejo biti pravno merodajna za izrek ukrepov po ZPND (VSM sklep III Cp 46/2025 z dne 20.1.2025, VSL sklep IV Cp 1409/2023 z dne 08.08.2023 in VSL sklep IV Cp 285/2020 z dne 17.02.2020, VSM sklep III Cp 232/2025 z dne 24.3.2025).