Court allows appeal against first-instance dismissal of minor offense proceedings due to lack of factual findings on damages.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem obsegu (I/1 točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Pojem škodljivih posledic v okviru tega instituta zajema vso materialno in nematerialno škodo ter najrazličnejše nevšečnosti, ki jih povzroči storjeni prekršek v sferi različnih oseb oziroma na različnih področjih, neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je nepomembna tako v premoženjskem kot v vrednostnem smislu, kar je treba presoditi ob upoštevanju (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilke ugodilo in izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zaradi prekrška po četrtem odstavku 42. člena ZPrCP ustavilo na podlagi 9. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) (točka I/1 izreka), postopek o prekršku zaradi prekrška po sedmem odstavku 110. člena ZPrCP je ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (točka I/2 izreka) ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se v delu glede ustavitve postopka o prekršku zaradi prekrška po četrtem odstavku 42. člena ZPrCP pravočasno pritožuje prekrškovni organ brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo zagovornik storilca nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je postopek o prekršku zoper storilko zaradi prekrška po četrtem odstavku 42. člena ZPrCP ustavilo v posledici zaključka, da gre v konkretnem primeru za prekršek neznatnega pomena.

6. Po 6.a členu ZP-1 se za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala, oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi s prekrškom neznatnega pomena izhaja, (-) da je pri tem prekršku nastala majhna materialna škoda na fasadi stanovanjskega bloka na Ulici Frankolovskih žrtev 34 v Celju, pri čemer je znana zgolj nestrokovna ocena škode, medtem ko druge škodljive posledice niso nastale, (-) da gre za lažji prekršek, za katerega je predpisana samo globa ter (-) da je storilka očitani prekršek storila z obliko krivde nezavestne malomarnosti. Pri tem iz razlogov v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja še, da se sodišče ni opredeljevalo glede višini dejanske škode na fasadi, ki naj bi jo storilka povzročila z dotikom svojega avtomobila na fasado.

Pritožba vsled zgoraj povzetemu tako utemeljeno izpostavlja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede škodljive posledice pomanjkljivi, saj bi sodišče prve stopnje zaključek o nastanku neznatne škode oziroma neznatne škodljive posledice lahko sprejelo le, v kolikor bi navedeno škodo oziroma škodljivo posledico ugotavljalo. Pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo vse okoliščine iz 6.a člena ZP-1, so glede na obrazloženo utemeljeni.

8. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je utemeljeni pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča v točki I/1 izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku. V pomoč mu je lahko razmišljanje, da pojem škodljivih posledic v okviru tega instituta zajema vso materialno in nematerialno škodo ter najrazličnejše nevšečnosti, ki jih povzroči storjeni prekršek v sferi različnih oseb oziroma na različnih področjih, neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je nepomembna tako v premoženjskem kot v vrednostnem smislu, kar je treba presoditi ob upoštevanju (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera. V kolikor je škoda nastala in sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za oceno njene višine, v postopek ugotavljanja pritegne izvedenca ustrezne stroke (121. člen ZP-1, 248. člen ZKP v zvezi s šesto alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1). Pri tem naj bo tudi pozorno, da za ustavitev postopka o prekršku zoper storilca ne zadošča zgolj ugotovitev vseh okoliščin instituta prekrška neznatnega pomena, temveč tudi obrazložitev okoliščin, ki kažejo na to, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1).

10. O stroških odgovora na pritožbo bo skladno s členom 144 ZP-1 odločilo sodišče prve stopnje.