Appeal court vacates first-instance termination due to disputed signature on summons and late lawyer notification.

Pritožbi pooblaščenega odvetnika oškodovanega B. B. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

V kolikor se izkaže, da podpis na povratnici dejansko ni oškodovančev oziroma v primeru, da sodišče prve stopnje ne bo moglo brez dvoma zaključiti, da je oškodovanec podpisnik izpostavljene povratnice, bo moralo vnovič razpisati glavno obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje kazenski postopek zoper obdolženega A. A. v skladu z določilom tretjega odstavka 306. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in določilom tretjega odstavka 293. člena ZKP ter v zvezi s 429. členom ZKP ustavilo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženega proračun. To je bilo storjeno s sklepom I K 73158/2023 z dne 6. 6. 2025.

2. Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava, nepravilno prikazanega dejanskega stanja ter zaradi kršitve temeljnih - ustavnih pravic izpodbija oškodovani B. B. po pooblaščenem odvetniku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in prvostopenjskemu sodišču "naloži" izvedbo kazenskega postopka zoper obdolženega A. A.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Jedro pritožbenih izvajanj je trditev pooblaščenega odvetnika, da oškodovani B. B. na glavno obravnavo dne 4. 6. 2025 ni pristopil, ker zanjo ni vedel in tudi ni prejel nobenega sporočila, ne vabila. Ker na ta narok ni bil (pravilno) vabljen, je pritožnik prepričan, da odločitev prvostopenjskega sodišča po ustavitvi kazenskega postopka nima dejanske podlage in tudi pravno ni pravilna. Tozadevno izpostavlja povratnico, pripeto k list. št. 133, in poudarja, da podpis v rubriki "prejemnik" poštne pošiljke na tej povratnici ni oškodovančev. Enako pojasnjuje tudi za pisavo - zapis (izpis) v rubriki o dnevu prejema pošiljke. Vztraja, da tega oškodovanec ni zapisal in ne podpisal, ter dodaja, da B. B. nihče, ne delavec pošte, pa tudi nihče drug, ni predal poštne pošiljke, katere sestavni del je ta povratnica oziroma vabilo - obvestilo na narok dne 4. 6. 2025. Zagotavlja, da te povratnice oškodovani B. B. do sedaj (do vpogleda v spis dne 18. 6. 2025) ni videl. Posledično zavzame stališče o nedopustnosti prvostopenjskega zaključka, da je bil oškodovanec pravilno obveščen in vabljen na narok dne 4. 6. 2025, pri čemer smatra, da zato, ker na razpisani narok ni pristopil, ne sme trpeti škodnih posledic. Nadaljnji pritožbeni poudarek pa temelji na stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje na narok dne 4. 6. 2025 vabiti (uradno obvestiti) tudi pooblaščenca oškodovanca, to je odvetnika C. C., česar pa ni naredilo oziroma je to opustilo. V zvezi s tem pritožnik opozarja, da lahko šele morebitni istočasni neupravičen izostanek oškodovanca in njegovega pooblaščenca z naroka pomeni razlog za pravno domnevo umika predloga za kazenski pregon obdolženca.

5. V povzetem je pooblaščencu oškodovanega B. B. pritrditi. Ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je bil oškodovani B. B. na dne 4. 6. 2025 razpisano glavno obravnavo pravilno vabljen, kar je razvidno iz vrnjene povratnice zanj, namreč ni zanesljiva. Oškodovanec je bil dne 20. 6. 2024 zaslišan v okviru kazensko preiskovalnih dejanj, ko je pred strokovno sodelavko, ki je ob navajanju osebnih podatkov po službeni dolžnosti (ter vpričo navzočega obdolženca) lahko preverila njegovo identiteto, na vsak list zapisnika ponudil svoj lastnoročni podpis (l. št. 53 do 57), ki pa je prima facie drugačen od podpisa na vročilnici (l. št. 133). Tako že laična primerjava podpisov oškodovanca vzbudi vsaj dvom, da je podpis na poštno povratnico, ki izkazuje seznanjenost z za dne 4. 6. 2025 razpisano glavno obravnavo, dejansko ponudil naslovnik, tj. B. B. Prav pa ima pritožnik še v nadaljnjem opozorilu, da iz povratnice k l. št. 133 ne izhaja zapis o nadomestni vročitvi, ko bi bila torej poštna pošiljka predana katerikoli drugi osebi, ki jo je (bi) sprejela za oškodovanca.

6. Soglašati je treba s pritožnikom tudi v pritožbenem poudarku umanjkanja vabila pooblaščencu oškodovanca na narok dne 4. 6. 2025. Pooblastilo oškodovanca odvetniku je bilo res dano z dnem 12. 6. 2025 (priloga C3), vendar natančen pregled listinskih prilog kazenske zadeve pokaže, da je bil odvetnik C. C. za zastopanje oškodovanega B. B. pooblaščen že dne 16. 4. 2024 (priloga C6). Iz vloge, posredovane na Policijsko postajo Ptuj, namreč jasno in nedvomno izhaja volja oškodovanca, da se pooblastilo za zastopanje ob odstopu posreduje na ODT oziroma "kateremu drugemu organu ali instituciji (kamor bo zadeva odstopljena)", torej na Okrajno sodišče na Ptuju, kar pa je bilo izvedeno nedopustno (pre)pozno. Vloga pritožnika namreč datira na 25. 4. 2024 (priloga C5), pri čemer jo je sodišče prve stopnje prejelo šele dne 24. 6. 2025, torej več kot leto dni kasneje in po dne 18. 3. 2025 razpisanem datumu glavne obravnave, s čimer je bila oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika.

7. V posledici ugotovljenega, ko je interes oškodovanca po nadaljnjem kazenskem pregonu obdolženega A. A. nedvomno še vedno izkazan, ter preuranjene prvostopenjske odločitve o ustavitvi kazenskega postopka, bo v nadaljevanju sodišče prve stopnje najprej razjasnilo ključno okoliščino, ali je poštno povratnico (l. št. 133) za vabilo na dne 4. 6. 2025 razpisano glavno obravnavo, podpisal oškodovani B. B. ali tretja oseba. V kolikor se izkaže, da podpis na povratnici dejansko ni oškodovančev oziroma v primeru, da sodišče prve stopnje ne bo moglo brez dvoma zaključiti, da je oškodovanec podpisnik izpostavljene povratnice, bo moralo vnovič razpisati glavno obravnavo. To še posebej ob upoštevanju okoliščine, da na narok dne 4. 6. 2025 ni vabilo pooblaščenega odvetnika oškodovanca, kateremu bi - glede na nedvomno izkazan obstoj pooblastila za zastopanje oškodovanega B. B. - vabilo na glavno obravnavo prav tako moralo biti posredovano.

8. Glede na obrazloženo, ko je torej izpolnitev pogojev za uporabo domneve o umiku predloga za nadaljnji kazenski pregon obdolženega A. A. utemeljeno postavljena pod vprašaj, je pritožbeno sodišče pooblaščencu oškodovanca pritrdilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).