Appeal dismissed for lack of specific arguments; court rejected tax waiver request based on insufficient income proof.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for exemption from court fees. The appellant argued financial hardship but provided only a general claim without specific evidence or detailed arguments. The court ruled that such vague assertions cannot be substantively reviewed and that the first-instance findings regarding the appellant's income exceeding the statutory threshold were correct.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških (ZP-1); Pritožba se zavrne, če pritožnik ne poda konkretnih trditev in dokazov, ki bi zahtevala drugačno presojo materialnega položaja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Zaključkov prvostopenjskega sodišča storilec vsebinsko v ničemer ne graja, temveč zapiše zgolj stavek, v katerem zatrjuje, da je slabega finančnega stanja in da prosi za oprostitev plačila takse. Takšnih pavšalnih navedb pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti, saj pritožnik konkretnih trditev v tej smeri sploh ne poda, zato v tem postopku ne more uspeti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za oprostitev plačila sodne takse in določilo, da rok za plačilo takse po sklepu EPVD 8/2025 začne teči naslednji dan po vročitvi prvostopenjskega sklepa.
2. Zoper sklep se je pritožil storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1), ki se je s to pritožbo prav tako pritožil zoper sklep o zavrnitvi predloga o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlagal je, da se ga oprosti plačila izrečene sodne takse v znesku 30,00 EUR (določene v sklepu EPVD 8/2025 z dne 4.2.2025) in za to pritožbo, saj je slabega finančnega stanja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog storilca za oprostitev plačila sodne takse, saj je, ob presoji materialnega položaja prosilca in njegove družine, glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja storilca upoštevajo poleg vlagatelja, ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega mejo dohodkov, ki je zakonsko predpisana v drugem odstavku ZBPP (988,18 EUR), saj znaša 1.309,53 EUR. Nadalje pa je ugotovilo, da s plačilom sodne takse zgolj v znesku 30,00 EUR ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja storilec ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
5. Takšnih zaključkov prvostopenjskega sodišča storilec vsebinsko v ničemer ne graja, temveč zapiše zgolj stavek, v katerem zatrjuje, da je slabega finančnega stanja in da prosi za oprostitev plačila takse. Takšnih pavšalnih navedb pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti, saj pritožnik konkretnih trditev v tej smeri sploh ne poda, zato v tem postopku ne more uspeti.
6. Ker storilec s pritožbenimi navedbami ni uspel prepričati v potrebo po drugačni presoji njegovega predloga oprostitev plačila sodne takse, in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).