Appeal dismissed; court lacks discretion to revoke license revocation suspension due to new penalty points.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožba ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo za storilca imela izguba vozniškega dovoljenja. Storilec namreč pojasnjuje, da si želi ustvariti družino, da je trenutno brezposeln (sicer je inženir informatike) in v slabem finančnem stanju, da vozniško dovoljenje zanj predstavlja preživetje in da v vmesnem času ni užival alkohola. Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, pritožbeno izpostavljene okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb ZP-1 ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. do 3. točki 154. člena ZP-1. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče in subsidiarno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je sodišče s sklepom z dne 22.10.2024 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je storilec zaradi prekrška po 12. odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa še pred izdajo sklepa o pogojni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel število kazenskih točk (KT), zaradi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru PR 324/2024, z dne 5. 3. 2025, ki je postala pravnomočna dne 5. 4. 2025, za prekršek storjen dne 15. 8. 2024 z motornim vozilom B kategorije izrečena stranska sankcija 18 KT v cestnem prometu.

5. Tretji odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6. Ker je glede na vsebino sklepa sodišča prve stopnje z dne 22.10.2024 ter podatke spisa preizkusna doba pričela teči dne 13.11.2024 in bi se iztekla dne 13.7.2026, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 KT storil dne 15.8.2024 ter da je o njegovi odgovornosti za ta prekršek bilo pravnomočno odločeno dne 5.4.2025, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podane okoliščine iz tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 ter storilcu, glede na zahtevo navedene pravne podlage, povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožba ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo za storilca imela izguba vozniškega dovoljenja. Storilec namreč pojasnjuje, da si želi ustvariti družino, da je trenutno brezposeln (sicer je inženir informatike) in v slabem finančnem stanju, da vozniško dovoljenje zanj predstavlja preživetje in da v vmesnem času ni užival alkohola. Storilec pavšalno navaja, da so bili razlogi, zaradi katerih je prišlo do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izven sfere njegovega delovanja (kar ni pojasnjeno) ter nejasno navaja, da je pričakovano zaupal informacijam in pravilnem poslovanju pravnih oseb javnega prava, v zvezi s katerimi je potrebno posebno previdno postopanje s strani državnih organov (glede tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil storilec nenazadnje seznanjen z možnostjo preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja). Sklicevanje na zadevo Ustavnega sodišča RS, Up 340/14-17 z dne 24.9.2025, je neustrezno, saj se ta odločba ne nanaša na primerljivo procesno situacijo. 1 Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, pritožbeno izpostavljene okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne. Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar le te, četudi bi bile izkazane, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi tretjega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati. Na to presojo tudi ne vplivajo navedbe, da je storilec opravil edukacijske delavnice. Posledično storilec v tem postopku ne more uspeti s sklicevanjem na načelo sorazmernosti.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

1 V navedeni odločbi Ustavnega sodišča RS je šlo za situacijo, ko je pritožbeno sodišče zavrglo storilčevo pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, ker je ugotovilo, da je napoved pritožbe zoper to sodbo vložila oseba, ki ni izpolnjevala pogojev za to, da bi jo lahko sodišče štelo za zagovornico (storilčeva hči z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa ni bila odvetnica). Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da v takem primeru, ko je sodišče prve stopnje kljub procesnim pomanjkljivostim štelo zastopanje storilca za veljavno, tudi pritožbeno sodišče ne bi smelo odreči storilcu pravice do pravnega sredstva, ker se je storilec utemeljeno zanašal na postopanje sodišča prve stopnje.