Court replaces detention order with home detention for juvenile suspect due to lack of danger indicators.

I. Ob delni ugoditvi pritožbi se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor, ki je bil zoper osumljenega starejšega mladoletnika A. A. odrejen iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena v zvezi s 472.členom Zakona o kazenskem postopku,

nadomesti s hišnim priporom, ki se bo izvrševal na naslovu ....

II. Starejšemu mladoletniku se prepove, da se brez posebnega dovoljenja sodišča oddalji z naslova stalnega prebivališča, tj. na naslovu ...

III. Nadzor nad izvrševanjem hišnega pripora bo izvajala Policijska postaja ...

IV. V primeru, če se starejši mladoletnik brez dovoljenja sodišča oddalji z naslova, nakaterem prestaja hišni pripor, mu policija odvzame prostost in ga brez odlašanjaprivede k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki sme znova odrediti pripor.

V. Uprava ZPMZKZ je dolžna starejšega mladoletnika A. A. nemudoma izpustiti na prostost.

VI. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnik za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju zoper starejšega mladoletnika A. A. odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona okazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila mladoletnikova zagovornica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pripor odpravi, podredno pa, da odredi milejši ukrep hišnega pripora.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 472. člena ZKP sme sodnik za mladoletnike izjemoma odrediti, naj se mladoletnik pripre, če so zato podani razlogi iz prvega odstavka 201. člena ZKP. Za pripor morajo biti torej kumulativno podani splošni pogoji, torej utemeljenost suma storitve mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, eden od pripornih razlogov (ponovitvena nevarnost, begosumnost, koluzijska nevarnost) ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Pripor proti mladoletniku torej ni izključen, vendar pa se ga sme odrediti le izjemoma. Za presojo, ali je pripor neogibno potreben, morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Namreč pripor je mogoče odrediti le, če istega cilja ni mogoče doseči z nobenim drugim milejšim ukrepom, vključno z ukrepi iz določila 471. člena ZKP.

5. Sodišče prve stopnje je na straneh 3 do 23 pritožbeno izpodbijanega sklepa argumentiralo obstoj utemeljenega suma, da je osumljeni starejši mladoletnik A. A. z zavestnim sodelovanjem pri storitvi skupaj z znanimi in neznanimi sostorilci izvršil očitana kazniva dejanja.

Ob pritrditvi razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeni senat poudarja zlasti vsebino izjav oškodovanca, zbranih v predkazenskem postopku, iz katerih izhaja,da je bil v celjskem parku oziroma na čistini bližnjega gozda napaden s strani več oseb, pri čemer je preštel vsaj šest napadalcev, ki so ga vsi večkrat udarili, ga ozmerjali s pedofilom, strgali oblačila z njega, ga silili v ponižujoča ravnanja, mu odvzeli telefon itn. Iz izjav oškodovanca, ki je tudi staršema B. B. in C. C. zaupal, da ga je napadlo in preteplo šest fantov, je na ravni utemeljenosti suma razvidno, da je šlo za usklajeno ravnanje vseh sostorilcev, vključno z A. A., ki so vsi najmanj privolili v prepovedane posledice očitanih jim kaznivih dejanj. Ne glede na to, da za ugotovitev potrebnega dokaznega standarda v tej fazi postopka še ni treba povsem natančno determinirati ravnanj vseh udeleženih osumljencev (točka 78. izpodbijanega sklepa), je ob očitku ravnanja v sostorilstvu udeleženim protagonistom mogoče pripisati tudi tiste posledice, ki jih niso neposredno povzročili sami, na ravni utemeljenega suma pa se razkrije, da so vsi skupaj uporabili silo zoper oškodovanca, da bi si protipravno prilastili ves denar, ki ga je imel s seboj, da so vsi z oškodovancem grdo ravnali, ga pretepali in ga spravljali v podrejen položaj ter mu v součinkovanju njihovih izvršitvenih ravnanj povzročili tudi hudo telesno poškodbo. Glede na navedeno zagovornica osumljenega ne more uspeti spritožbenimi navedbami, da utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ropa ni izkazan.

Da je bil A. A. soudeleženec skupine storilcev, izhaja tudi iz posnetkov nadzornih kamer Knjižnice Celje. Pri pregledu posnetkov video nadzorne kamere terasa levo, terasa desno in ploščadi splavar, je bilo ugotovljeno, da 6. 9. 2024 ob16.28 uri iz smeri Savinjskega nabrežja proti splavarju prihajajo peš štirje mlajši moški, ki se namenijo preko splavarskega mostu v smeri proti mestnemu parku. Med preiskovanjem kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno, da je prvi v skupini mladoletni D. D., drugi v skupini je E. E., tretji v skupini z embalažo v levi roki je mladoletni A. A. in zadnji četrti v skupini, ki z obema rokama nosi embalažo, je mladoletni F. F.

Na podlagi podanega zaprosila so policisti v trgovini Supermarket ..., ... ulica 10, 1. 10. 2024, zasegli izpis kartične prodaje enkratnega nakupa štirih zavojev po šest piv Zlatorog 0.33 litra, zelene barve, izvršen 6. 9. 2024 ob 16.22 uri ter posnetke video nadzornih kamer v trgovini Supermarket ... za čas nakupa piva na prenosnem DVD mediju. Pri pregledu posnetkov videonadzorne kamere Supermarket ... blagajne izhod je bilo ugotovljeno, da ob 16.21 uri do blagajne pristopi mlajši moški, za katerega se je ugotovilo, da je bil osumljenec E. E., ki je star 18 let in se pri blagajni izkaže z osebno izkaznico, kot polnoletna oseba za nakup piva. Za njim je drugi mlajši moški, ki je oblečen v črno kratko majico, ki ima na prsni strani neznan znak, oblečene ima črne kratke hlače, prav tako z neznanim znakom na desni hlačnici, okoli pasu ima črno torbico z belim napisom, obute ima bele športne copate znamke Nike, na blagajniški pult položi še dva zavojčka s šestimi pločevinkami piva Zlatorog 0,33 litra zelene barve, nakar odide do konca blagajne, kjer stoji ob prvem osumljencu, ki izvrši plačilo s plačilno kartico. Med preiskovanjem kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da je moški ob E. E. ravno mladoletni A. A.. Po izvršenem nakupu se oba napotita iz trgovine s štirimi zavojčki Zlatorog piva, volumna 0.33 litra, zelene barve.

Nadalje je iz posnetkov iz elektronske naprave E. E. razvidno, da oškodovanec G. G. sedi, z levo roko ga za glavo drži zamaskirani fant, ki mu s črnim alkoholnim pisalom riše črte po obrazu, vmes ga s čelom udari v predel nosu. Zamaskirani fant na rokah uporablja črne taktične rokavice, ojačane na predelih prstov in nosi črne kratke hlače, z napisom TAPOUT na desni hlačnici. Med preiskovanjem kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da so bile podobne kratke hlače zasežene pri hišni preiskavi, kjer so jih tudi fotografirali. Črne kratke hlače velikosti L z napisom TAPOUT so bile zasežene mld. A. A. Iz teh posnetkov je razvidno tudi, da oškodovanec stoji in mora s skupino zamaskiranih fantov poskakovati, zamaskirani fant s kratko črno majico z črno rdečim znakom spredaj, opasno torbico Adidas in oblečen v črne kratke hlače z napisom, pa ukazuje, kako naj G. G. z desno roko salutira oziroma gre za nacistični pozdrav "v zrak iztegnjena desna roka in dlan". Prav tako mora G. G. skupaj s skupino zamaskiranih fantov poskakovati in salutirati. Med pregledom so policisti ugotovili, da je zamaskirana oseba osumljeni mladoletni A. A., kateremu so bile podobna kratka majica in kratke hlače zasežene med hišno preiskavo. Prav tako se mora oškodovanec plaziti po vseh štirih v krogu, pri tem pa mu raztrgajo oblečene spodnje hlače. Med plazenjem ga zamaskirani fantje brcajo v telo, njegovo premikanje pa usmerja omenjeni zamaskirani fant, za katerega je bilo že ugotovljeno, da gre za A. A. Na posnetku je razvidno, da oškodovanec sedi na deblu in si mora sleči modre kratke hlače. Vmes oškodovanca udarjajo po glavi, za glavo ga z levo roko drži zamaskirani fant A. A. Glede na navedeno je razvidno, da je početje nad oškodovancem nadziral in usmerjal vseskozi zamaskirani mladoletni A. A.

Dokazni standard utemeljenega suma sporoča, da je verjetnost, da je mladoletnik izvršil očitana mu kazniva dejanja večja od verjetnosti, da jih ni. Na podlagi vseh zgoraj navedenih dokazov, kljub drugačnemu zatrjevanju zagovornice osumljenega, je sodišče prve stopnje v tej fazi postopka pravilno ugotovilo, da je mld. osumljeni A. A., v sodelovanju z najmanj tremi mld. osumljenimi in polnoletnim E. E., izvršil vsa tri očitana mu kazniva dejanja. Tako je iz zgoraj predstavljenih dokazov, zlasti pa tudi zagovora iz mld. A. A. in H. H. razvidno, da je bil mld. A. A. tisti, ki je imel najbolj aktivno vlogo pri vseh osumljenih glede ravnanja do oškodovanca G. G. Sodeloval je vse od začetke faze pa do celotnega ravnanja, s katerim naj bi osumljeni izvršili znake kar treh kaznivih dejanj. Verjetnost, da je torej osumljeni storil očitana mu kazniva dejanja, je tako tudi po oceni pritožbenega sodišča večja od verjetnosti, da jih ni, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da utemeljen sum za storitev očitanih mu kaznivih dejanj pri osumljencu A. A. ni podan.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ugotovljene subjektivne in objektivne okoliščine zanesljivo kažejo na osumljenčevo ponovitveno nevarnost (ugotovljene v točkah 79-84 izpodbijanega sklepa). Glede obstoja objektivnih okoliščin je sodišče prve stopnje, kljub zatrjevanju pritožbe, da se do objektivnih okoliščin sploh ni opredelilo, pravilno poudarilo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Očita se mu namreč storitev kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni, poleg tega pa je pravilno izpostavilo način storitve, v okviru katerega so mladoletni in polnoletni osumljeni z oškodovancem ravnali izredno surovo. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da ima osumljenec glede na sodelovanje v takšni opisani organizirani skupini osumljencev, izrazito negativne osebnostne lastnosti in je povsem nesočuten in povsem brezbrižen do drugih, saj naj bi dejanja storil iz maščevalnosti ter iz nizkotnih nagibov. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da brutalnost, agresivnost, predrznost, vztrajnost pri izživljanju nad načrtno izbranim posameznikom in brezobzirnost, ki ju je mladoletnik izkazal pri storitvi očitanih kaznivih dejanj, kažejo na določene osebnostne lastnosti mladoletnika, zaradi katerih je mogoče sklepati o obstoju verjetnosti, da se bo na podoben način vedel tudi v prihodnje. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni navedlo konkretnih okoliščin in da te niso določno ugotovljene in obrazložene, saj je (tudi objektivne) okoliščine sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, v medsebojni povezavi vseh okoliščin pa je sodišče prve stopnje ustrezno ugotovilo, da je podana osumljenčeva ponovitvena nevarnosti.

Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo osumljenčevo predhodno nekaznovanost (v točki 85 izpodbijanega sklepa), vendar je pravilno pretehtalo, da pri presoji ponovitvene nevarnosti zgolj dejstvo, da mladoletnik nima kriminalne preteklosti, samo po sebi nima tako tehtnega pomena, da ne bi bilo mogoče govoriti o obstoju ponovitvene nevarnosti, kot to napačno navaja pritožnica in do česar se je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opredelilo. Imajo pa pritožbeni poudarki, da še nikoli ni bil v kazenskem postopku, pomen pri oceni neogibne potrebnosti, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Pritožbeni senat namreč pritrjuje pritožnici, da pripor, kot najhujši osebni omejevalni ukrep, ki je v postopku proti mladoletniku še toliko bolj izjemne narave, v danem primeru ni neogibno potreben ukrep. Kot je pravilno izpostavila pritožnica, se sme pripor zoper mladoletnika odrediti le izjemoma, za presojo, ali je priporn eogibno potreben, pa morajo veljati strožja merila, kot glede polnoletnih storilcev. Razloge izpodbijanega sklepa v tej smeri (točka 86 in dalje izpodbijanega sklepa), tj. da je pripor neogibno potreben, pritožnik utemeljeno graja.

Resda drži, da se na stopnji utemeljenosti suma kaže, da je bila intenzivnost protipravnega ravnanja osumljenih sostorilcev v razmerju do nemočnega G. G. visoka in kriminalna količina izvršitvenih ravnanj velika, vendar gre še vedno za očitek ravnanja v enkratnem življenjskem dogodku, medtem ko gre pri mladoletniku sicer za vzgojno in vedenjsko neproblematično osebo, ki se redno šola (je dijak tretjega letnika srednje računalniške šole) in živi v urejenih družinskih razmerah, po podatkih spisa pa doslej še ni bil (disciplinsko) obravnavan, ne v šoli, ne pri centrih za socialno delo, kaj šele v kazenskem postopku. Pritožba upravičeno opozarja, da glede na odsotnost vsakršne predhodne obravnave mladoletnika ni moč govoriti o osebi, ki bi v vsakdanjem življenju veljala za agresivno, oziroma bi svoje nasilje stopnjevala. Pritožbi je pritožnica priložila tudi pisni mnenji razrednika osumljenca in pa predsednika Prostovoljnega gasilskega društva, iz katerih izhaja, da osumljenec opravlja dobra dela v skupnosti, da ima z drugimi urejene odnose in je bil dobro povezan s sošolci, torej ne gre za nasilnega in agresivnega človeka. Iz enkratnega problematičnega dogajanja pa tudi po presoji senata za mladoletnike višjega sodišča ni mogoče zaključevati, da osumljeni mladoletnik ne spoštuje nobenih predpisanih norm in pravil, zaradi česar naj mu ne bi bilo moč zaupati, da bi spoštoval odrejen hišni pripor (kot milejši ukrep v odnosu do oddaje v predhodnidom ali brez temelja v diagnostični center v smislu prvega odstavka 471. členaZKP).

8. Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi. Ob upoštevanju okoliščine, kot se trenutno nakazuje, da je šlo pri mladoletniku za enkraten spodrsljaj (ne glede na veliko kriminalno količino izvršitvenih ravnanj), je po oceni pritožbenega senata vendarle podana pozitivna prognoza, da bo tudi z izvrševanjem hišnega pripora, ki se nadzira občasno, zagotovljen ustavno varovan cilj, pri čemer bo izkušnja, ko je mladoletniku že 17 dni odvzeta prostost (v policijskem pridržanju je od14.10.2024 od 06.08 ure), nanj še dodatno odvračevalno vplivala, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, ukrep hišnega pripora pa spoštoval.

V hišnem priporu mladoletnik ne bo mogel prihajati v osebni stik s potencialnimi oškodovanci, zaradi česar je hišni pripor zadosten ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti. Hišni pripor bo preprečil poustvaritev življenjskih situacij na prostosti, v katerih bi se lahko manifestirala ponovitvena nevarnost. Ukrep, ki se bo izvajal na naslovu mladoletnikovega stalnega prebivališča, bo nadzorovala Policijska postaja ... Pri tem se mora mladoletnik zavedati, da lahko vsaka kršitev hišnega pripora, ki izpodbija zaupanje sodišča, da gre zazadostno garancijo za odpravo pripornega razloga, rezultira v ponovni odreditvi pripora. Hišni pripor je, glede na to, da ne gre za skrajni poseg v mladoletnikovo osebno svobodo, tudi sorazmeren poseg v razmerju do varstva telesne in duševne integritete ter premoženja potencialnih oškodovancev, kar bi bile ogroženepravne dobrine, kolikor bi prišlo do ponovitve kaznivih dejanj.

9. Glede na navedeno je pritožbeni senat pritožbi zagovornice osumljenega delno ugodil in izpodbijani sklep spremenil tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP). Zavod, kjer starejši mladoletnik že prestaja pripor, bo slednjega nemudoma po prejemu sklepa izpustil na prostost, mladoletnik pa bo nastopil izvrševanje hišnega pripora. V preostalem je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena.