Appeal dismissed; enforcement order based on certificate of debt remains valid despite bankruptcy filing.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je treba upoštevati fazo, v kateri je bil postopek izvršbe v trenutku začetka stečajnega postopka. V tej zvezi je treba upoštevati tudi, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kombinacija plačilnega naloga po ZPP in same dovolitve izvršbe. Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, je zato tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine relevantna določba 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Nadaljnja usoda plačilnega naloga oziroma dajatvenega dela sklepa o izvršbi je v takem položaju odvisna od ravnanja stečajnega upravitelja.

Drugače pa je v primeru, če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom že pravnomočen. Takrat je namreč glede vprašanja pravnih posledic stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe enako kot pri klasični izvršbi. V takem položaju je za usodo postopka izvršbe odločilno le, ali je upnik do začetka stečajnega postopka na dolžnikovem premoženju že pridobil ločitveno pravico, oziroma tudi, ali je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če do začetka stečaja ločitvena pravica v postopku izvršbe še ni bila pridobljena, se postopek izvršbe ustavi, če je ločitvena pravica že bila pridobljena, a do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa se postopek izvršbe prekine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvršilni postopek prekine, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Kot bistveno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali se je dolžnik zoper sklep z dne 1. 4. 2025, da se ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, pritožil ali ne, zato ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Gre pa za bistveno okoliščino, od katere je odvisno, ali je sklep o izvršbi VL 10658/2025 z dne 6. 2. 2025 postal pravnomočen. Podana je absolutno bistvena kršitev pravil postopka. Upnik je zato preko Portala eIzvršba preveril, ali je bilo zoper navedeni sklep o ugovoru vloženo pravno sredstvo, in ugotovil, da ni bilo vloženo. To pomeni, da je citirani sklep o izvršbi postal pravnomočen. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv, in sicer dne 14. 4. 2025. Ker se glede pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje sploh ni izreklo, oziroma je v tem delu nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je posledično tudi napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je izvršilni postopek ustavilo. Sodišče je napačno uporabilo 1. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), moralo bi uporabiti 2. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Upnik je v tej zadevi kot sredstvo izvršbe predlagal rubež premičnin, rubež denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in rubež denarnih terjatev. Sodišče je vse dovolilo s sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen in izvršljiv pred začetkom stečajnega postopka. Pravne posledice začetka stečajnega postopka bi moralo izvršilno sodišče presojati ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe, česar pa ni storilo, zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Sklep o o rubežu denarnih terjatev je v tej zadevi postal pravnomočen 14. 4. 2025, kar je bilo pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato ne drži, da v obravnavanem postopku do faze oprave izvršbe še ni prišlo. Izvršba z rubežem in prenosom terjatve niti nima faze oprave izvršbe v klasičnem smislu, ampak je zaključena že po dovolitvi. Upnik je zastavno pravico namreč pridobil le pogojno. Sklep o rubežu in prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila je torej le izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika. Zgolj na podlagi sklepa o rubežu in /ali sklepa o prenosu terjatve v izterjavo tudi še ni v ničemer poseženo v pravni položaj stečajnih upnikov oziroma v načelo enake obravnave le-teh (VSL sklep II Ip 713/2020). Ali je sodišče prve stopnje sklep o rubežu posredovalo dolžnikovim dolžnikom, upnik ne ve, saj izpodbijani sklep tudi o tem nima nobenih navedb. To dejstvo ni (bilo) odvisno od upnika, če sodišče tega ni storilo, pa upnik ne more trpeti škodljivih posledic iz tega naslova. Zato je treba v okoliščinah te zadeve šteti, da je upnik že s pravnomočnostjo sklepa o rubežu pridobil ločitveno pravico na terjatvah, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov. Posledično pa bi bilo treba izvršilni postopek za navedeno sredstvo izvršbe prekiniti, ne pa ustaviti.

3. Dolžnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je bil na predlog upnika dne 6. 2. 2025 zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 10658/2025 zaradi izterjave glavnice v znesku 105.823,27 EUR s pripadki, dne 28. 4. 2025 pa se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani nad dolžnikom začel stečajni postopek St 000/2025.

7. Pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je treba upoštevati fazo, v kateri je bil postopek izvršbe v trenutku začetka stečajnega postopka (132. člen ZFPPIPP). V tej zvezi je treba upoštevati tudi, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kombinacija plačilnega naloga po ZPP in same dovolitve izvršbe (tretji odstavek 44. člena ZIZ). Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, je zato tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine relevantna določba 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Nadaljnja usoda plačilnega naloga oziroma dajatvenega dela sklepa o izvršbi je v takem položaju odvisna od ravnanja stečajnega upravitelja.

8. Drugače pa je v primeru, če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom že pravnomočen. Takrat je namreč glede vprašanja pravnih posledic stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe enako kot pri klasični izvršbi (to je izvršbi na podlagi na podlagi izvršilnega naslova). V takem položaju je za usodo postopka izvršbe odločilno le, ali je upnik do začetka stečajnega postopka na dolžnikovem premoženju že pridobil ločitveno pravico, oziroma tudi, ali je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (prim. tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP). Če do začetka stečaja ločitvena pravica v postopku izvršbe še ni bila pridobljena, se postopek izvršbe ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), če je ločitvena pravica že bila pridobljena, a do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa se postopek izvršbe prekine (2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPIPP).

9. Podatki spisa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se je v obravnavani zadevi stečajni postopek nad dolžnikom začel po izteku pritožbenega roka zoper sklep z dne 1. 4. 2025, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen (iz vročilnic v spisu izhaja, da je dolžnik navedeni sklep prejel 4. 4. 2025, upnik pa 17. 4. 2025). To pomeni, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom dne 28. 4. 2025, pri čemer ni odločilno, da sodišče prve stopnje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni izdalo.

10. Ker pa iz spisa tudi izhaja, da sklep o izvršbi VL 10658/2025 z dne 6. 2. 2025 niti še ni bil poslan izvrševalcem oziroma dolžnikovim dolžnikom v izvrševanje, in se tako faza oprave izvršbe še ni začela, upnik do začetka stečajnega postopka na (nobenem) dolžnikovem premoženju še ni pridobil ločitvene pravice. Navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, saj je zapisalo, da v obravnavanem izvršilnem postopku do faze oprave izvršbe še ni prišlo, in da posledično upnik v tem postopku še ni pridobil ločitvene pavice. Posledično pa je pravilna tudi sprejeta odločitev (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP).

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti tudi zato, ker da iz njega ne izhaja, ali je sklep o izvršbi VL 10658/2025 z dne 6. 2. 2025 že postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da je bil sklep o umiku ugovora z dne 1. 4. 2025 dolžniku vročen dne 4. 4. 2025, in da se je stečajni postopek nad dolžnikom začel po izteku pritožbenega roka zoper sklep z dne 1. 4. 2025, iz česar je sklepati, da je ob začetku stečaja nad dolžnikom sklep o izvršbi VL 10658/2025 z dne 6. 2. 2025 že bil pravnomočen. Kot rečeno, to sicer potrjujejo tudi spisovni podatki. S tem v zvezi uveljavljena absolutno bistvena postopkovna kršitev ni podana.

12. Prav tako pa pritožbi ni mogoče slediti v delu, v katerem upnik uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, oziroma da bi moralo uporabiti 2. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Višje sodišče ugotavlja, da je takšno pritožbeno stališče zmotno glede na že omenjeno dejstvo, da do začetka stečajnega postopka sklep o izvršbi še niti ni bil poslan v izvrševanje izvrševalcem oziroma dolžnikovim dolžnikom. Oprava izvršbe se tako še ni začela, kar je, kot rečeno, pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

13. Drži sicer, da sodišče prve stopnje pravnih posledic začetka stečajnega postopka na predmetni postopek izvršbe ni izrecno presojalo posebej glede na posamezna dovoljena izvršilna sredstva, ne drži pa, da izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Zapisa v obrazložitvi sklepa, da v obravnavanem postopku do faze oprave izvršbe še ni prišlo, in da upnik posledično v tem postopku še ni pridobil ločitvene pravice, namreč ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na vsa dovoljena izvršilna sredstva. Ta navedba je sicer skladna s podatki spisa, saj sklep o izvršbi niti še ni bil poslan v izvrševanje izvrševalcem oziroma dolžnikovim dolžnikom. Navedeno velja tudi za izvršilno sredstvo rubeža in prenosa denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikovih dolžnikov, kar pomeni, da tudi v okviru tega izvršilnega sredstva upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice (prim. 107. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe tudi glede dovoljenega rubeža in prenosa denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikovih dolžnikov lahko le ustavilo in je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da bi v okoliščinah konkretnega primera bilo treba šteti, da je upnik ločitveno pravico pridobil že s pravnomočnostjo sklepa o rubežu. Za to ni pravne podlage.

14. Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).