Appeal dismissed; claimant must specify costs and only lawyer fees apply if represented by counsel.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of her request for enforcement costs. The appellant argued she incurred expenses for drafting the enforcement petition and material costs, but failed to substantiate these claims. The court ruled that costs must be specifically itemized and that lawyer fees are only recoverable if the claimant was legally represented by a lawyer, which she was not.
Legislator headnote
AI generatedPeti odstavek 38. člena ZIZ; 163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: Dolžnik mora upniku povrniti le stroške potrebne za izvršbo, ki jih mora upnik opredeljeno navesti; odvetniški stroški se priznajo le, če je vlagatelj odvetnik.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper zavrnilni del sklepa se zavrne in sklep v tem delu potrdi.
[JEDRO]
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je dne 12. 3. 2025 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnine dolžnika (točka 1), v izpodbijani točki 2 pa je predlog upnice za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.
2. Upnica vlaga pritožbo zoper zavrnilni del sklepa (točka 2), saj meni, da je upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, čeprav pri sestavi predloga ni angažirala odvetnika. Za sestavo je porabila določen čas, prav tako za fotokopiranje in pošiljanje pošte, s čimer so ji nastali stroški, zato meni, da bi ji moralo sodišče te stroške priznati.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnica, predstavlja določba 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so potrebni za izvršbo in ali so upniku dejansko nastali. Upnikova dolžnost je, da priglašene stroške določno označi in opredeli.
5. Upnica je v predlogu za izvršbo zahtevala povrnitev stroškov v višini 50,00 EUR za sestavo predloga za izvršbo in 50,00 EUR za materialne stroške (fotokopije, telefonske klice, poštnino, kilometrino, izgubljen čas). Sodišče prve stopnje je, ob odločanju o predlogu za izvršbo ugotovilo, da nastanka teh stroškov upnica ni izkazala, saj upnice v tej zadevi ne zastopa odvetnik ali druga oseba, ki bi ji zakon priznaval pravico do nagrade za sestavo predloga, medtem ko priglašenih materialnih stroškov upnica ni zadostno specificirala, saj ni navedla koliko zahteva iz naslova vsakega posameznega stroška in s tem ni izkazala, da so ji navedeni stroški dejansko nastali.
6. Višje sodišče pritrjuje taki ugotovitvi sodišča prve stopnje in le še dodaja, da v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade (drugi odstavek 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik 1 . Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena. Glede materialnih stroškov pa tudi drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Pritožba je torej neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
8. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj ne gre za stroške potrebne za izvršbo (5. odstavek 38. člena ZIZ).
1 Prim. tudi VSL sklep I Ip 5263/2013 z dne 24. 2. 2014.