Appeal dismissed; defendant failed to provide evidentiary basis for adverse possession claim under Property Law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov. Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi, kot je zaslišanje priče oz. stranke, ne morejo nadomestiti.

Sodišče mora opraviti ustrezno tehtanje interesov pravega lastnika nepremičnine na eni strani ter na drugi strani dobrovernega tretjega kot pridobitelja. Vendar pa se lahko to tehtanje opravi le ob podanosti ustrezne trditvene podlage. Te pa toženka ni podala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v ... (v nadaljevanju: sodišče) je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 64/2, k. o. ... (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mu povrne 1.244,91 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Toženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo ter v njej uveljavlja napačno uporabo materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek oziroma sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi poudarja, da tožnik ni navedel pravnega posla, na podlagi katerega je na spornem zemljišču pridobili lastninsko pravico. Oporeka tožnikovi dobri veri. Na glavni obravnavi je v zaslišanju pojasnila, da je že leta 2013 k njim prišel tožnikov brat A. A. in njenega moža prosil, če lahko kosi sporno zemljišče. Popolnoma je bilo spregledano določilo drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Med tožnikovo parcelo 832, k. o.... se nahaja parc. št. 3253/15, k. o. ... Ta je v lasti Občine B. in je imela v preteklosti status družbene lastnine. Tožnik trdi, da je nepremičnine užival "do poti". Zato je jasno, da na spornem zemljišču neposredne posesti sploh ni izvrševal, marveč le na poti, ki je v lasti Občine B. Oporeka tudi stroškom postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku. Ta se je nanjo odzval. V odgovoru pritrjuje argumentaciji sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik uveljavlja priposestvovanje dela parcele 64, k. o. ..., pri kateri je na podlagi sklepa o dedovanju vpisana toženka. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišče pa je kljub temu opravilo glavno obravnavo, na njej zaslišalo stranki in priče ter v nadaljevanju izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke. Ta je odmeril sporni del nepremičnine, ki sedaj nosi parc. št. 64/2, k. o. ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče izdalo zamudno sodbo.

6. Zamudna sodba temelji na domnevi priznanja dejstev zaradi pasivnosti toženke. Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov in ne presoja resničnosti tožnikovih navedb. Izvajanje dokazov predstavlja odstopanje od osnovne narave tega instituta. Ta je v fikciji, da so trditve tožnika resnične, ker jih toženec ni izpodbil.

7. Vendar pa se pritožba z dilemo pravilnosti izdaje zamudne sodbe niti ne ukvarja. Zatrjuje, da tožnik ni navedel pravnega posla, na podlagi katerega naj bi on ali njegovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico. Ta očitek ni utemeljen. Iz tožbene naracije izhaja, da jo je v last in posest pridobil na podlagi darilne pogodbe s 15. 12. 1982. Prepričan je bil, da sporni del predstavlja del parc. št. 832, k. o. ... Ni slutil, da z uživanjem posega v tujo nepremičnino, ker se sporni del nahaja v sklopu njegove parc. 832, k. o... Pojasnil je, da toženka oziroma njeni pravni predniki te parcele niso nikoli imeli v posesti.

8. Toženka tem trditvam ni ugovarjala. Na glavni obravnavi 12. 10. 2023 je bila opozorjena, da lahko v skladu z določbo 285. člena v zvezi z 279.c členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) navaja vsa odločilna dejstva in ponudi vsa dokazila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, pomembno za izdajo odločbe. Vendar toženka na tej glavni obravnavi ustrezne trditvene podlage, ki bi vzbudila dvom v tožnikova zatrjevanja, ni predstavila. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov. Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi, kot je zaslišanje priče oz. stranke ne morejo nadomestiti. Dokazov ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank. Zato je neutemeljen nadaljnji pritožbeni očitek v zvezi s tožnikovo dobrovernostjo. Iz izpovedbe priče A. A. izhaja, da je toženko pred leti prosil, če lahko kosi na parc. št. 64. Pojasnil je, da to parcelo kosi približno zadnjih deset let. Vendar pričina izpovedba nakazuje, da kosi preostali del parcele, ki nesporno pripada toženki in da jo je prosil za košnjo tega (nespornega) dela.

9. Tudi sklicevanje na določilo 2. odstavka 44. člena SPZ, ki se nanaša na varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja stvarne pravice, ni utemeljeno. Sodišče mora opraviti ustrezno tehtanje interesov pravega lastnika nepremičnine na eni strani ter na drugi strani dobrovernega tretjega kot pridobitelja. Vendar pa se lahko to tehtanje opravi le ob podanosti ustrezne trditvene podlage. Te pa - kot je bilo že prej pojasnjeno - toženka ni podala. Zatrjevanja, da med tožnikovo parc. št. 832, k. o. ... in sporno parcelo obstaja parc. št. 3253/15, k. o. ..., ki je v lasti Občine B. in je opredeljena kot pot ter da je tožnik trdil, da je nepremičnino užival le do te poti, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Tudi iz izpovedb prič izhaja, da gre za drugo, neoznačo makadamsko pot, ki v naravi poteka po parc. št. 64, k. o. ...

10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena. Obrazložitev je sicer skopa, vendar še zadostna, da je mogoč njen preizkus. Sodišče se je opredelilo do vseh bistvenih elementov priposestvovanja lastninske pravice, ki pa jim toženka - čeprav je na glavni obravnavi to možnost imela - ni oporekala. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev določb procesnega in materialnega prava, na katere - v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti.

11. Ker pritožba glede glavnega dela ni utemeljena, tudi ni utemeljeno pritožbeno izpodbijanje odmerjenih stroškov postopka.