Appeal allowed: New claims of gift return and forced heirship rights in inheritance appeal are admissible for laypersons.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V zapuščinskem postopku so pritožbene novote načeloma dopustne. Zato je uveljavljanje pravice do vračunanja darila v dedni delež in pravice do nujnega deleža šele v pritožbi pravočasno in dopustno. Na to ne vpliva dejstvo, da je sodišče dedinje pisno pozvalo k podaji dedne izjave in da se na ta poziv pritožnica ni odzvala. Pomembno je, da gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, ki jo predstavlja nepremičnina v X. in denarna sredstva na dveh računih, ter razglasilo dedinje prvega dednega reda: A. A., B. A. in C. A., vsako do 1/3 zapuščine.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu, odvetniku D. D., pritožuje zakonita dedinja C. A., ki uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje, ki naj izvede zapuščinsko obravnavo.

Najprej opozarja, da je pritožnica sodišču poslala opravičilo, da se zaradi bolezni ne more udeležiti razpisane zapuščinske obravnave, ki jo je sodišče kljub temu opravilo. Pritožnica ni bila poučena, da se v primeru (opravičene) odstotnosti z zapuščinske obravnave ne bo mogla izreči o zadevi in podati navedb, pomembnih za izdajo sklepa o dedovanju. Pomembno je namreč, da sta sodedinji zamolčali dejstva glede daril, ki sta jih prejeli od zapustnika.

Pritožba nadalje izpostavlja vprašanje prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku. Opozarja, da sodna praksa dopušča navajanje novih dejstev v dedičevi pritožbi, če gre za dejstva, ki se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. 2 Ob tem pritožnica navaja, da ji sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju ni dalo možnosti, da se izjavi o predmetni zapuščinski zadevi. Pritožnica nato navaja dejstva, s katerimi zahteva vštetje daril v dedni delež. B. A. je tako od zapustnika prejela 8. 12. 2003 z darilno pogodbo solastniški delež 1/3 na nepremičnini ID znak 000, vrednost katerega pritožnica oceni na najmanj 100.000 EUR. Poleg tega je prejela od zapustnika praktično vse njegove dragocene premičnine (ure, umetniške slike, zlatnino, drug nakit, knjige, slikarski pribor), kar ocenjuje na 20.000 EUR. Vrednosti čiste zapuščine bi bilo treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik naklonil zakonitim dedičem, kar pomeni, da v obračunsko vrednost zapuščine sodijo tudi našteta darila. V izpodbijanem sklepu je sodišče ugotovilo vrednost zapuščine 80.000 EUR, če k temu prištejemo vrednost daril 120.000 EUR, znaša nujni delež tega zneska 33.333 EUR, kar je več od zneska, ki bi ga prejela na podlagi izpodbijanega sklepa o dedovanju (26.666,67 EUR) in bi bil zato prikrajšan njen nujni delež.

3. V odgovoru sodedinji po pooblaščenki, odvetnici E. E., predlagata zavrnitev pritožbe. Navajata, da o zdravstvenih težavah pritožnica ni predložila dokazila, sodišča pa tudi ni zaprosila za preložitev naroka. V vabilu je bilo zapisano, da lahko na zapuščinsko obravnavo pride pooblaščenec, pritožnica pa je imela dovolj časa, da ga pošlje. Na poziv sodišča k podaji dedne izjave pritožnica ni odgovorila. Sodedinji nasprotujeta pritožbenim trditvam glede prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku. Menita, da pritožničin nujni delež ni prikrajšan, v nadaljevanju pa vsebinsko odgovarjata na trditve o darilih.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu Zakona o dedovanju 3 (v nadaljevanju: ZD) sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež ali zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža. 4 V teh primerih je zato izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri ni dovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot. V obravnavani zadevi pritožnica v pritožbi kot novoto uveljavlja pravico do vračunanja darila v dedni delež, posredno pa tudi pravico do nujnega deleža, torej pravici v zvezi z dedovanjem. Ker so, kot že rečeno, v zapuščinskem postopku pritožbene novote načeloma dopustne, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljanje obeh pravic v pritožbi pravočasno in dopustno. Na to ne vpliva dejstvo, da je sodišče dedinje pisno pozvalo k podaji dedne izjave in da se na ta poziv pritožnica ni odzvala. Pomembno je, da gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več navajati novih dejstev in predlagati dokazov. 5 Ker je pritožba utemeljena že iz navedenih razlogov, pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pritožničino opravičilo za neprihod na zapuščinsko obravnavo.

6. Vse gornje ugotovitve pomenijo, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o ugotovitvi obsega zapustnikovega premoženja zaenkrat preuranjena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotovljene pomanjkljivosti sklepa pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, saj bo treba obravnavati pritožničino zahtevo za vštetje daril v dedni delež in v zvezi s tem (če se bo tako pokazalo) tudi ugovor prikrajšanja nujnega deleža. Vse to pomeni obravnavanja celotnega sklopa dejanskih in pravnih vprašanj. Če bi o tem kot prvo odločalo pritožbeno sodišče, bi bil to prevelik poseg v pravico strank do dvostopenjskega sojenja in pritožbe.

1 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2 VSL I Cp 568/2019, VSL I Cp 4768/2008.

3 Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.

4 VSL I Cp 2204/2010, I Cp 3894/2010, I Cp 2919/2012, I Cp 833/2017, II Cp 2926/2016, I Cp 568/2019, VSL I Cp 2159/2020 in druge.

5 Glej npr. VSL I Cp 1815/2022 in druge.