Appeal dismissed for failure to substantiate claims regarding land ownership in shared ownership buildings.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Povsem enak ugovor kot pred sodiščem prve stopnje pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi v obravnavani pritožbi, pri čemer zgolj ponavlja svoje že podane navedbe in se z razlogi izpodbijanega sklepa vsebinsko ne sooči. Ne pojasni, zakaj naj bi bili zaključki sodišča prve stopnje napačni, njene pritožbene navedbe pa z razlogi izpodbijanega sklepa nimajo razumljivo izražene povezave. Na navedbe, ki jih pritožnica ponavlja v pritožbi, je sodišče prve stopnje že ustrezno odgovorilo, pritožbeno sodišče pa s temi razlogi v celoti soglaša.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek glede parcel št. 1470/42, 2369/2, 2366/9, 2367/22, k. o. X. in 262/18, k. o. Y. (I. točka izreka), zavrglo zahtevi A. A. in neznanih pravnih naslednikov B. B. in C. B. za določitev odškodnine (II. točka izreka), ugotovilo, da so parcele št. 2366/6, 2366/7, 2366/8, 2368/2, 2367/23 in 2366/11, k. o. X., pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na D. ulici 4 (III. točka izreka), da so parcele št. 2365/5, 2365/6, 2365/7, 2366/5 in 2366/10, k. o. X., pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na D. 6 (IV. točka izreka), da sta parceli 1230/131 in 1470/44, k. o. X., pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na D. ulici 8 (V. točka izreka), da je parcela št. 1230/130, k. o. X., pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na D. ulici 10 (VI. točka izreka), da so parcele št. 2364, 2365/4, 2366/4, 2369/1, 1230/99, 1470/43, 2368/1, 1229/37, 1229/36, 1230/103, 1230/129, 1229/12, k. o. X., ter 262/29 in 262/30, k. o. Y., skupno pripadajoče zemljišče in s tem skupni deli oziroma pomožne nepremičnine v skupni lastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavb na D. ulici 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 ter vsakokratnih lastnikov parcel 1232/13, 1230/40, 1230/39, 1229/19, 1229/18, vse k. o. X. (VII. točka izreka). V ostalem delu (glede parcele št. 2365/8, k. o. X.) je predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča zavrnilo (VIII. točka izreka). Sklenilo je, da po pravnomočnosti tega sklepa sodišče po uradni dolžnosti odloči o zemljiškoknjižnih vpisih (IX. točka izreka).

2. Prva nasprotna udeleženka (Mestna občina E.) se pritožuje zoper IV., V., VII. in IX. točko izreka, in sicer v delu, ki se nanaša na odločitev glede parcel št. 2365/5, 1230/131, 1470/44, 2364, 2365/4, 2366/4, 2369/1, 1230/99, 1470/43, 2368/1, 1229/37, 1229/36, 1230/103, k. o. X., ter 262/29 in 262/30, k. o. Y. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku 1 v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine 2 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 3 . Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa na način, da predlog predlagateljev v tem delu zavrne in iz zemljiške knjige izbriše zaznambo tega postopka. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vračilo v nov postopek.

Navaja, da je sklep v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit. Parcele, glede katerih je odločitev sodišča prve stopnje predmet pritožbenega izpodbijanja, so javne površine oziroma grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki ni v pravnem prometu - javne zelene površine, parki, javna otroška igrišča, parkirišča, javna pot, občinska cesta. To izhaja iz elaborata, katerega izdelavo je pritožnica naročila v marcu 2015. Na teh zemljiščih nikoli ni bila predvidena izključna lastninska pravica zgolj v korist etažnih lastnikov udeleženih stavb.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica je v postopku, ki se vodi zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, predlogu predlagateljev deloma nasprotovala. Nekatera izmed zemljišč, glede katerih je bila predlagana ugotovitev individualnega oziroma skupnega pripadajočega zemljišča, naj bi po njenem stališču predstavljala grajeno javno dobro. Sodišče prve stopnje je na ta ugovor izrecno in jasno odgovorilo v 32. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Svoj odgovor je utemeljilo na izvedenskem mnenju, v katerem je sodna izvedenka urbanistične stroke obširno analizirala arhivsko gradivo (med drugim tudi elaborat, na katerega se je pritožnica sklicevala pred sodiščem prve stopnje in tudi v pritožbi) in ugotovila, da je bil zazidalni načrt za sporne stavbe, ki je določal skupna in individualna funkcionalna zemljišča, sprejet leta 1968. Do spremembe tega zazidalnega načrta, s katero so se te iste že urejene površine opredelile kot javne, pa je prišlo šele leta 1978, torej po izgradnji stavb. Zato je ocenila, da je bilo morda na tej podlagi kasneje določeno, da so obravnavane parcele grajeno javno dobro. Navedeno je bilo pritožnici izrecno ustno pojasnjeno na naroku. Funkcionalna povezanost spornih površin s stavbami je bila torej zasnovana že ob njihovi gradnji in se je ohranila še danes.

6. Povsem enak ugovor kot pred sodiščem prve stopnje pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi v obravnavani pritožbi, pri čemer zgolj ponavlja svoje že podane navedbe in se z razlogi izpodbijanega sklepa vsebinsko ne sooči. Ne pojasni, zakaj naj bi bili zaključki sodišča prve stopnje napačni, njene pritožbene navedbe pa z razlogi izpodbijanega sklepa nimajo razumljivo izražene povezave. Na navedbe, ki jih pritožnica ponavlja v pritožbi, je sodišče prve stopnje že ustrezno odgovorilo, pritožbeno sodišče pa s temi razlogi v celoti soglaša. Izdelano izvedensko mnenje je jasno in natančno, drugačna opredelitev narave spornih zemljišč v elaboratu, ki je bil izdelan po naročilu pritožnice, pa sama za sebe ne more biti odločilna. 4 Navedeni elaborat sodišče lahko upošteva le kot del trditvene podlage in ne kot zanesljiv dokaz o obstoju grajenega javnega dobra. 5 Drugih relevantnih dokazov pa pritožnica, ki v postopku ni dokazala, da so bila sporna zemljišča po namembnosti v času pred nastopom lastninjenja družbenih zemljišč namenjena splošni rabi, 6 ni predlagala.

7. Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP.

2 Ur. l. RS, št. 34/14; v nadaljevanju ZVEtL-1.

3 Ur. l. RS, št. 16/19; v nadaljevanju ZNP-1.

4 Prim. VSL sklep I Cp 1428/2020 z dne 28. 10. 2020.

5 Prim. VSL sklep II Cp 1554/2020 z dne 27. 1. 2021.

6 Prim. M. T. Fajs (ur.), Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2023, str. 374. Enako tudi VSRS sklep II Ips 118/2021 z dne 6. 4. 2022 (tč. 30), VSL sklep I Cp 1000/2022 z dne 11. 11. 2022, VSL sklep I Cp 2168/2020 z dne 10. 2. 2021, VSL sklep I Cp 1266/2020 z dne 11. 11. 2020, VSL sklep I Cp 1684/2018 z dne 8. 5. 2019.