Appeal against court fee order dismissed; new fee order valid when primary objection rejected.

I. Pritožbi zoper sklep z dne 13. 12. 2024 se ugodi in se ta sklep spremeni tako, da se ugovor toženke z dne 29. 11. 2024 zoper plačilni nalog z dne 21. 11. 2024 zavrže.

II. Pritožba zoper sklep z dne 19. 11. 2024 se zavrne in se ta sklep potrdi.

[JEDRO]

Kadar sodišče prve stopnje izda nov plačilni nalog zaradi ugoditve strankinemu ugovoru zoper prvotni plačilni nalog, je strankino pravno sredstvo zoper novo odmerjeno sodno takso pritožba in ne ugovor.

Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, od česar je praviloma odvisna višina odmerjene sodne takse, se načeloma vedno upošteva le glavnica, brez vključevanja obresti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 11. 2024 (v nadaljevanju: prvi sklep) zavrnilo primarni ugovor toženke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za podredni pobotni ugovor z dne 27. 9. 2024 (I. točka izreka); ugodilo pa je njenemu podrednemu ugovoru zoper isti plačilni nalog in ta plačilni nalog razveljavilo ter izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za podredni pobotni ugovor (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 13. 12. 2024 (v nadaljevanju: drugi sklep) je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženke z dne 29. 11. 2024 zoper plačilni nalog z dne 21. 11. 2024 za plačilo sodne takse za podredni pobotni ugovor.

3. Toženka je zoper oba sklepa vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. V pritožbi zoper prvi sklep sodišču prve stopnje očita, da je neobrazloženo in neutemeljeno zavrnilo njen primarni ugovor zoper plačilni nalog z dne 27. 9. 2024. Do njenih ključnih navedb glede tega ugovora se sodišče ni opredelilo. Najmanj v tem delu sklep ni ustrezno obrazložen. Toženka tudi ni imela ustrezne možnosti za izjavo. Med drugim se sodišče ni opredelilo do njenih navedb o tem, da je znesek, ki ga zahteva po podrednem pobotnem ugovoru, dejansko nižji od skupnega zneska, ki ga uveljavlja v primarnem pobotnem ugovoru (če se upošteva tudi obresti). Podredni pobotni ugovor je torej že v celoti vključen v primarni pobotni ugovor. Neopredelitev sodišča predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. oz. 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave ter EKČP. Iz sklepa ni razvidno, katere navedbe je sodišče štelo za relevantne in katerih ne.

Taksna obveznost za podredni pobotni ugovor sploh ni nastala. Določba tretjega odstavka 18. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) omenja zgolj podredne tožbene zahtevke, ne pa tudi podrednih pobotnih ugovorov. Plačilo sodne takse za pobotni ugovor ureja drugi odstavek 18. člena ZST-1, ki pa ne vsebuje nobenih določb o tem, da bi bilo treba sodno takso plačati tudi za podredni pobotni ugovor. Iz sodne prakse izhaja, da v primeru, če za odmero določene sodne takse v ZST-1 ni (izrecne) podlage, sodne takse ni mogoče odmeriti. Za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor tako ni podlage v ZST-1 in sodna taksa za ta ugovor v nobenem primeru ne bi smela biti odmerjena (niti v višini 483 EUR). Posledično je nezakonito izdan tudi plačilni nalog z dne 21. 11. 2024. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v celoti spremeni tako, da ugodi njenemu primarnemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 27. 9. 2024 (za plačilo sodne takse v znesku 1.185 EUR) in ta plačilni nalog v celoti razveljavi ter ji sodne takse za podredni pobotni ugovor sploh ne odmeri; podredno predlaga, naj sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje; v obeh primerih naj tožniku naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V pritožbi zoper drugi sklep toženka povzema dosedanji potek postopka. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njenih navedb v pritožbi in ugovoru z dne 29. 11. 2024. Sodišče bi lahko sodno takso za podredni pobotni ugovor odmerilo le v višini 483 EUR, a samo pod pogojem, da bi utemeljeno in obrazloženo zavrnilo primarni ugovor zoper plačilni nalog. Tega pa ni storilo. Ker tudi v izpodbijanem sklepu ni opredelitve do njenih navedb, je neustrezno obrazložen tudi ta sklep.

Sodišče ne pojasni, od kod črpa podlago za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor. To stališče je v nasprotju z določbami ZST-1. Utemeljuje, zakaj ZST-1 ne vsebuje podlage za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor, pri čemer ponavlja argumente iz pritožbe zoper prvi sklep.

Glede na navedeno sodišče plačilnega naloga z dne 21. 11. 2024 ne bi smelo izdati in sodne takse za podredni pobotni ugovor ne bi smelo odmeriti. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj drugi sklep v celoti spremeni tako, da plačilni nalog z dne 21. 11. 2024 v celoti razveljavi ter ji sodne takse za podredni pobotni ugovor sploh ne odmeri; podredno predlaga, naj drugi sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje; v obeh primerih naj tožniku naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Pritožba zoper drugi sklep ni dovoljena, pritožba zoper prvi sklep pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper drugi sklep (z dne 13. 12. 2024)

7. Z drugim sklepom je sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo o ugovoru toženke zoper novo izdani plačilni nalog z dne 21. 11. 2024. Očitno je presodilo, da je ta ugovor dopusten, kar pa ni pravilno.

8. Kadar sodišče prve stopnje izda nov plačilni nalog zaradi ugoditve strankinemu ugovoru zoper prvotni plačilni nalog (glej tretji v zvezi s četrtim odstavkom 34.a člena ZST-1), je strankino pravno sredstvo zoper novo odmerjeno sodno takso pritožba. 1 Nov plačilni nalog je namreč sestavni del sklepa o ugovoru zoper prvotni plačilni nalog. Zato mora stranka v primeru, ko se ne strinja z odločitvijo o ugovoru zoper prvotni plačilni nalog in posledično z novo izdanim plačilnim nalogom, izpodbijati odločitev o prvotnem ugovoru zoper plačilni nalog (v pritožbi lahko uveljavlja tudi ugovorne razloge iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1). Ugovor zoper nov plačilni nalog pa ni dopusten. 2

9. Ker sodišče prve stopnje o toženkinem ugovoru zoper novo izdani plačilni nalog z dne 21. 11. 2024 ne bi smelo odločiti vsebinsko, temveč bi ga moralo zavreči kot nedovoljenega, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že iz tega razloga in drugi sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Iz tega razloga se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb zoper drugi sklep ne opredeljuje vsebinsko, ugovorne navedbe zoper plačilni nalog z dne 21. 11. 2024 pa je obravnavalo kot pritožbene navedbe zoper prvi sklep.

O pritožbi zoper prvi sklep (z dne 19. 11. 2024)

10. Sodišče prve stopnje se je v zadostni meri opredelilo do ugovorov, ki jih je toženka uveljavljala v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 27. 9. 2024. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti. Toženki ni bila kršena pravica do izjave.

11. V obrazložitvi prvega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj je toženka dolžna plačati sodno takso za podredni pobotni ugovor (kar predstavlja njen primarni ugovor zoper plačilni nalog) - sklicevalo se je na določbo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki določa obveznost plačila sodne takse za podredno in za alternativno postavljene zahtevke. Ob tem je logično, da so kot zahtevki mišljeni zahtevki obeh pravdnih strank: taksna obveznost velja tako za tožbeni zahtevek kot tudi za ugovor zaradi pobota oz. t. i. "pobotni zahtevek" (glej 1. točko prvega odstavka 5. člena in drugi odstavek 18. člena ZST-1). Za podredno uveljavljeni ugovor pobota (kakršen je vsak pobotni ugovor) je tako toženki nastala taksna obveznost tako za primarni ugovor pobota (za glavnico v višini 154.004,11 EUR - za kar ji je bila odmerjena nesporna taksa 2.559 EUR, ki jo je že poravnala) kot tudi za podredni ugovor pobota (za glavnico v višini 225.924,03 EUR). Za odmero obeh sodnih taks v ZST-1 obstaja izrecna podlaga.

12. Neutemeljeno toženka nasprotuje tudi višini odmerjene sodne takse za podredni pobotni ugovor v novem plačilnem nalogu (izdan 21. 11. 2024). Ne drži, da je podredni pobotni ugovor že v celoti vključen v primarni pobotni ugovor. V zvezi z ugovornimi navedbami, da je znesek, ki ga zahteva po podrednem pobotnem ugovoru, dejansko nižji od skupnega zneska, ki ga uveljavlja v primarnem pobotnem ugovoru, gre toženki pojasniti, da sama pri višini primarnega pobotnega ugovora neutemeljeno upošteva tudi obresti. Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, od česar je praviloma odvisna višina odmerjene sodne takse (glej 19. in 16. člen ZST-1), se načeloma vedno upošteva le glavnica, brez vključevanja obresti, kot bi želela toženka (glej drugi odstavek 19. člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 39. člena ZPP). Pri podrednem pobotnem ugovoru je toženka navedla za 71.919,92 EUR višjo glavnico kot pri primarnem pobotnem ugovoru, kar je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo - kot osnovo za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor (vrednost spornega predmeta) je vzelo navedeno razliko med podrednim in primarnim pobotnim ugovorom. To je bilo pravilno izhodišče za odmero sodne takse, pri kateri je sodišče nadalje pravilno upoštevalo 16. člen ZST-1 (glede višine sodne takse s količnikom 1) in Tar. št. 1111 ZST-1 (glede količnika 3), nato pa še tretji odstavek 18. člena ZST-1 (tretjina takse, ker gre za podredni pobotni ugovor). Sodna taksa za podredni pobotni ugovor je bila tako toženki s plačilnim nalogom z dne 21. 11. 2024 odmerjena v pravilnem znesku 483 EUR.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zoper prvi sklep zavrnilo kot neutemeljeno in ta sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

14. Toženko gre še opozoriti, da ji začne 15-dnevni rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 21. 11. 2024 teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

Glede stroškov pritožbenega postopka

15. Toženka je s pritožbo zoper drugi sklep sicer uspela, vendar pa spremembe odločitve iz zavrnitve ugovora v njegovo zavrženje ni mogoče šteti za strankin uspeh v postopku. 3 Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da toženka sama krije svoje stroške postopka v zvezi s pritožbama zoper oba izpodbijana sklepa (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Drugače je v primeru, ko sodišče izda nov plačilni nalog po uradni dolžnosti, brez strankinega ugovora - tedaj je strankino pravno sredstvo zoper nov plačilni nalog ugovor (glej peti odstavek 34.a člena ZST-1).

2 Primerjaj VSM sklep I Ip 176/2023 z dne 21. 3. 2023.

3 Primerjaj VSL sklep I Cp 855/2019 z dne 25. 10. 2019 v 6. točki obrazložitve.