Appeal allowed; first-instance judgment voided for missing reasons and exceeding claim basis under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, voiding the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The lower court failed to provide reasons regarding decisive facts and exceeded the plaintiff's claim basis concerning the video surveillance system and the ladder. Consequently, the court found two absolute essential violations of the Code of Civil Procedure, necessitating the annulment of the original decision.
Legislator headnote
AI generatedZPP 14. člen; 8. točka 2. odst. 339. člen: A judgment is void if it lacks reasons for decisive facts or exceeds the claim basis, requiring annulment and remittal for a new proceeding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, ker v njem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, za del zahtevka pa je sodišče v bistvenem preseglo toženkino trditveno podlago. S tem sta storjeni dve absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, iz 14. in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki sta terjali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za varstvo pred motenjem posesti, ki ga je tožnik zahteval z vzpostavitvijo delujočega video-nadzornega sistema ter z vrnitvijo lestve. Obrazložilo je, da tožnik v resnici nedopustno zahteva odškodninsko varstvo, ker želi namestitev enakih, ne pa istih kamer, glede lestve pa, da ni njen posestnik, pač pa le imetnik, saj da je lastnica družba, katere družbenik sicer je.
2. Zoper sklep se tožnik pritožuje, predlaga njegovo spremembo ali pa razveljavitev ter nov postopek pred sodiščem prve stopnje. Opredeljuje tudi stroške postopka. Ne strinja se s tem, da je zahteval odškodninsko varstvo, tudi ga sodišče na to ni opozorilo. V vsakem primeru bi mu lahko dosodilo manj, kot je zahteval, zlasti če drži, da toženka kamer ni povsem uničila, pač pa le premaknila in pobarvala, kot to zatrjuje. Sodišču očita, da ni napravilo predlaganega ogleda, da bi se prepričalo o dejanskem stanju in bi tožnik lahko tudi prilagodil zahtevek. Glede lestve nasprotuje stališču sodišča, da bi bil zgolj njen imetnik, ki bi bil dolžan držati se navodil družbe kot njene lastnice, opozarja pa tudi na to, da tega toženka sploh ni trdila.
3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, ker v njem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, za del zahtevka pa je sodišče v bistvenem preseglo toženkino trditveno podlago. S tem sta storjeni dve absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, iz 14. in iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki sta terjali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.
6. Tožnik toženki očita dve motilni ravnanji; onesposobitev z uničenjem varnostnih kamer in preprečitev uporabe lestve z njeno odtujitvijo iz njegove posesti; zahteva vzpostavitev delujočega video nadzora z namestitvijo enakih (7) kamer nazaj, vrnitev lestve na podstrešje ter preprečitev takih in podobnih dejanj v bodoče. Toženka zanika očitano uničenje kamer, pravi, da jih je samo obrnila in prebarvala, zanika pa tudi odtujitev lestve. Navaja še druge ugovore pravne narave, nepravočasnost tožbe in da ni šlo za motenje ter opisuje predhodna dogajanja, ki naj bi nakazovala na njeno samopomoč. Glede lestve je toženka v bistvenem navedla (le), da o njej nič ne ve in da je ni odtujila.
7. Sodišče prve stopnje je obe stranki sicer zaslišalo, nato pa zavrnilo zahtevek v prvem delu (glede video nadzora) zaradi nesklepčnosti, češ da tožnik zahteva odškodninsko varstvo, v drugem (glede lestve) pa zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Oboji razlogi so napačni, odločitve pa zaradi zgoraj opisanih napak ni mogoče niti preizkusiti.
8. Tožnik utemeljeno opozarja, da ga sodišče na nesklepčnost dela njegovega zahtevka ni opozorilo, še posebej ker tudi toženka tega ni ugovarjala. Že to bi terjalo ponovitev postopka v tem delu. Vsebinsko glede pravilnosti ocene o nesklepčnosti sodišče prve stopnje sicer korektno navaja stališče (v opombi 1 na str. 4), da v posestnem sporu tožnik ne more zahtevati vzpostavitve prejšnjega stanja z namestitvijo nadomestnih stvari. 1 Vendar pritožnik utemeljeno opozarja, da bi bilo možno njegovemu zahtevku ugoditi tudi (vsaj) delno, torej denimo zgolj v delu, s katerim zahteva "vzpostavitev delujočega video nadzora z namestitvijo 7 kamer (..) kot predhodno", če bi sodišče ugotovilo, da so kamere še delujoče. Sodišče tega spornega dejstva ni ugotovilo. Stranki je o tem povprašalo, ni pa o tem naredilo nobenega dokaznega sklepa. Odločilna dejstva, ki bi omogočala sklepanje, ali gre ali ne gre za motenje posesti in ali je njeno varstvo zahtevano pravočasno in utemeljeno, torej v celoti manjkajo. Sodišče prve stopnje je navedlo zgolj, da (…) "iz tožnikovih navedb (in izpovedi) izhaja, da je toženka kamere onesposobila (...)". Iz tega ni jasno, ali sodišče ugotavlja, da jih je uničila. Posledično sodišče prve stopnje ni napravilo nobenega zaključka v zgoraj nakazani smeri, torej ali je možno vzpostaviti zahtevano prejšnje stanje brez namestitve nadomestnih stvari (kar je manj, kot tožnik zahteva).
9. Glede drugega zatrjevanega motilnega ravnanja v zvezi s posestjo lestve pritožnik utemeljeno očita, da toženka ni ugovarjala njegovi aktivni legitimaciji, češ da je lastnica lestve njegova družba in da je tožnik kvečjemu imetnik, ki ravna po njenih navodilih. Ker je to nedopustno storilo prvostopenjsko sodišče samo, ugovorov toženke sploh ni presojalo. 2
10. Zaradi opisanih napak je bilo treba v skladu s 1. odst. 354. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek. V njem naj oceni izvedene dokaze in ugotovi, ali je toženka kamere uničila in ali je tožnika motila v posesti lestve. Nato naj presodi tudi vse druge toženkine ugovore pravne narave, pravočasnost zahtevanega varstva in morebitno potrebo po samopomoči. Po tem na presodi utemeljenost restitucijskega in prepovednega zahtevka. Vsega tega ne more storiti pritožbeno sodišče, ne da bi nesorazmerno poseglo v pravico stranke do pravnega sredstva. Tudi do hujše zamude pri odločanju ne bo prišlo. Prvostopenjsko sodišče je namreč že izvedlo večji del predlaganih dokazov.
11. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo 3. odst. 165. čl. ZPP pridržana.
1 V praksi je to stališče precej omiljeno; v številnih primerih denimo sodišča motilcu, ki je zamenjal ključavnico, naložijo namestitev stare ali pa izročitev ključa nove.
2 Zgolj opomniti velja, da zaključna beseda, v kateri je toženka začela problematizirati tožnikovo aktivno legitimacijo glede posesti lestve, ni namenjena navajanju novih dejstev, saj je dokazni postopek tedaj že končan (glej 1. odst. 291. čl. ZPP).