Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep III Cp 1331/2025 ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.1331.2025 AI generated

Appeal dismissed; inheritance tax exemption denied due to inherited property value despite low income.

Case Number VSL Sklep III Cp 1331/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the heir's appeal against the first-instance court's refusal to grant a full or partial exemption from inheritance court fees. The heir argued that her family's low monthly income of 615.45 EUR and the poor condition of the inherited property warranted fee relief, but the court found the statutory conditions for exemption not met. The court ruled that the heir's family does not qualify as socially most vulnerable because the inherited real estate, valued at over 151,000 EUR, constitutes significant assets that could generate income.

Legislator headnote

AI generated

11. člen Zakona o sodnih taksah; Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen socialno najbolj ogroženim prebivalcem in ga je treba razlagati restriktivno, kar pomeni, da dedinje in njene družine v krog socialno najbolj šibkih ni mogoče uvrstiti kljub prejemanju relativno nizkega mesečnega dohodka, če obstaja podedovano nepremično premoženje, katerega vrednost omogoča ugotovitev, da pogoji za oprostitev sodne takse, celotne kot tudi delne, niso izpolnjeni.

Keywords

AI generated
inheritance court fees tax exemption criteria socially vulnerable status inherited real estate financial means assessment

Cited Legislation

AI generated
11. člen Zakona o sodnih taksah 1
2. odst. 12. člen ZST-1
2. odst. 350. člen ZPP
2. tč. 365. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dedinje in njene družine v krog socialno najbolj šibkih ni mogoče uvrstiti kljub prejemanju relativno nizkega mesečnega (povprečnega) dohodka v višini 615,45 EUR. Čeprav ta dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (res) ne presega, je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi vse okoliščine konkretnega primera. Tako je pravilno upoštevalo še podedovano nepremično premoženje v katerem dedinja ne prebiva in katerega skupna vrednost je bila ocenjena na 151.052,33 EUR.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dedinje A. A. za oprostitev sodne takse za sklep o dedovanju v višini 792,00 EUR zavrnilo (I. tč.) in dovolilo obročno plačilo v dvanajstih mesečnih obrokih po 66,00 EUR (II. tč.). Plačilni nalog opr. št. III D 1411/2024 z dne 14. 11. 2024 je razveljavilo, nov plačilni nalog označilo za sestavni del sklepa ter določilo, da v primeru zamude s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude v plačilo zapadejo še preostali neplačani obroki (III. - V. tč.).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dedinja, predlaga razveljavitev sklepa in celotno ali delno (90%) oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju. Meni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje napačno ugotovilo, saj ni upoštevalo, da je podedovano stanovanje v slabem stanju in potrebno prenove, ki bo trajala dlje časa. Zaradi slabega stanja ni primerno za življenjske potrebe njene družine, kot tudi ne potencialnega najemnika. Glede na trenutno finančno stanje dedinja stanovanja ne more prenoviti, zaradi česar tudi njegova oddaja ni mogoča. Meni, da bo dodatno plačilo mesečnega obroka 66,00 EUR ob ugotovljenem mesečnem dohodku družine v višini 615,45 EUR ogrozilo njeno preživljanje in preživljanje njene družine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Institut oprostitve plačila sodnih taks, ki ga ureja 11. čl. Zakona o sodnih taksah 1 je namenjen socialno najbolj ogroženim prebivalcem in ga je treba razlagati restriktivno. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev sodne takse, celotne kot tudi delne, niso izpolnjeni. Dedinje in njene družine v krog socialno najbolj šibkih ni mogoče uvrstiti kljub prejemanju relativno nizkega mesečnega (povprečnega) dohodka v višini 615,45 EUR. Čeprav ta dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (res) ne presega, je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi vse okoliščine konkretnega primera. Tako je pravilno upoštevalo še podedovano nepremično premoženje v katerem dedinja ne prebiva in katerega skupna vrednost je bila ocenjena na 151.052,33 EUR.

5. Pravilen je zaključek, da je dedovanje nepremičnin dedinji prineslo določeno korist, pri čemer pa ni izkazala, da te ne bi bilo mogoče unovčiti (prodati, oddati in kako drugače pridobiti dohodka). V taksnem predlogu, kot v pritožbi sicer izpostavlja neprimernost podedovanega stanovanja za vselitev in morebitno oddajo ter posledično težko unovčljivost tega premoženja. Vendar tudi, če ji je v tem delu slediti pritožbeno sodišče opozarja, da ni podedovala zgolj tega stanovanja, pač pa tudi solastniški delež gozdnega zemljišča k. o. ... parc. 1817/31, katerega vrednost po javnih podatkih GURS znaša 1.552,64 EUR. 2 Ker lahko vsako premoženje ob primerni aktivnosti lastnika doprinese dohodek, razen če je izkazano nasprotno, pritožbeno sodišče šteje, da so (vsaj v tem delu) njene pritožbene navedbe dokazno nepodprte in posledično neutemeljene.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje glede števila, kot same višine mesečnih obrokov plačila sodne takse. Glede na materialni položaj dedinje in njene družine ocenjuje, da plačilo mesečnega obroka 66,00 EUR ne bo predstavljalo prevelikega bremena, zaradi katerega bi bilo njihovo preživljanje ogroženo. Odločitev je primerna in skladna z 2. odst. 12. čl. ZST-1.

7. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, prav tako ni uradno upoštevnih kršitev (2. odst. 350. čl. ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

1 Uradni list RS, št. 37/08 in nadaljnji, v nadaljevanju ZST-1.

2 Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je v sklepu sodišča prve stopnje ugotovljeno še, da je zunajzakonski partner dedinje imetnik vrednostnih papirjev X., ki praviloma sodijo med lažje unovčljivo premoženje.