Court allows separate claims for marital property shares when they are not mutually exclusive positive findings.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi glede odločitve o zavrženju nasprotne tožbe z dne 13. 3. 2025 v delu, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da 100 % poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., predstavlja posebno premoženje tožeče stranke.

V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pri zahtevku po tožbi, da določena stvar sodi v skupno premoženje in zahtevku po nasprotni tožbi, da je ista stvar posebno premoženje enega zakonca, gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Obe tožbi sta zato dopustni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo del 13. 3. 2025 vložene nasprotne tožbe. Takšno odločitev je oprlo na ugotovitev, da o zahtevkih, povzetih v izreku izpodbijanega sklepa, že teče pravda med istima strankama.

2. Zoper odločitev se pritožuje tožnica. 1

V bistvenem navaja, da je v nasprotni tožbi pojasnila, da imata pravdni stranki na nepremičnini parcelna številka 17/2, k. o. X, vknjiženo solastninsko pravico vsak do 1/2. Opozorila je tudi na to, da toženec nima ne pravnega ne ekonomskega interesa za uveljavljanje zahtevka, da navedena nepremičnina spada v njuno skupno premoženje in ga je treba zavreči. Sodišče se do teh navedb ni opredelilo in sklep ni ustrezno obrazložen. Tožnica je stvarna upravičenja na tej nepremičnini pridobila na originaren način. Pri tem načinu je podlaga za vknjižbo pravnomočna sodna odločba. Tožnica trdi, da je njen delež na tej nepremičnini 70 %, delež toženca pa 30 %. Vpis v zemljiško knjigo bo tožnica izposlovala na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Temu bo sledil postopek delitve skupnega premoženja. Tožnica ima pravni interes za takšen zahtevek. Z odločitvijo je sodišče poseglo v tožničine ustavno varovane pravice do sodnega varstva, do zasebne lastnine in do osebnega dostojanstva.

Sodišče prve stopnje je zmotno zavrglo tožničino nasprotno tožbo v delu, v katerem na skupnem premoženju uveljavlja svoj nadpolovični delež. Neupravičeno se sklicuje na odločbo II Ips 296/2016. Dejansko stanje v tej zadevi se v bistvenem razlikuje od konkretnega. Upoštevajoč tožbo in nasprotno tožbo ne gre za identičen obseg skupnega premoženja. Tožnica zato svoj višji delež na skupnem premoženju pravilno uveljavlja z vložitvijo nasprotne tožbe in ne zgolj z ugovorom. Litispendenca zato ni podana. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo poseglo v pravico tožnice oblikovati svoj zahtevek in jo prikrajšalo pri uveljavljanju njenih pravic in interesov.

Nepravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da 100% poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., predstavlja posebno premoženje tožnice. Skupno premoženje in posebno premoženje sta dve različni premoženjski kategoriji. Ni res, da ugoditev prvemu zahtevku pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen oziroma obratno. Ni podana litispendenca.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V pritožbenem postopku ni sporno, da je toženec 29. 5. 2024 zoper tožnico vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodita parcela 17/2, k. o. X in poslovni delež do celote v gospodarski družbi A., d. o. o., in da sta deleža pravdnih strank strank na tem premoženju enaka. Zadevo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani pod opravilno številko II P 548/2024. Tožba je bila tožnici vročena 24. 7. 2024, o zahtevkih po tožbi pa še ni bilo odločeno. Prav tako ni sporno, da je bila nasprotna tožba, ki se obravnava pod opr. št. II P 280/2025, vložena 13. 3. 2025. Z njo tožnica (med drugim) zahteva ugotovitev, - da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina parcelna številka 17/2, k. o. X; - da je delež tožeče stranke na skupnem premoženju 70 %, delež tožene stranke pa 30 % in - da 100 % poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., predstavlja posebno premoženje tožeče stranke.

6. Ker med pravdnima strankama o zahtevku za ugotovitev, da parcela 17/2, k. o. X, spada v njuno skupno premoženje, glede na zgoraj povzete (nesporne) ugotovitve že teče pravda, je odločitev o zavrženju tega dela nasprotne tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje oprlo na 3. odst. 189. čl. ZPP, 2 materialnopravno pravilna. Odločitev je tudi ustrezno obrazložena, saj se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh za to odločitev relevantnih dejstev. Na odločitev o zavrženju tega dela nasprotne tožbe nima nobenega vpliva ugovor tožnice, da toženec za uveljavljanje tega zahtevka v postopku po tožbi II P 548/2024 nima pravnega interesa. Tak ugovor bi bil relevanten le v primeru, če bi bila tožba toženca na tej podlagi v tem delu že pravnomočno zavržena. Dokler pa pravda o tem zahtevku teče, se nova pravda o istem zahtevku ne more začeti.

7. Zakaj bi vložitev nasprotne tožbe z zahtevkom za ugotovitev, da je delež tožnice na skupnem premoženju večji od 1/2, pomenila odločanje o isti stvari, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v tč. 8 do 10 izpodbijanega sklepa, zato njihovo ponavljanje ni potrebno. Vložitev nasprotne tožbe tožnica v pritožbi opravičuje z navedbo, da bo podlaga za vknjižbo z njene strani zatrjevanega večjega deleža na skupnem premoženju pravnomočna sodna odločba, a pri tem spregleda pojasnilo sodišča prve stopnje, da bo o njenem večjem deležu odločalo v okviru ugovornih navedb, ki jih lahko poda v postopku II P 548/2024. Če bo z njimi uspela, bo s sodbo ugotovljeno, da je toženčev delež manjši od polovice, delež tožnice pa večji od polovice. Ker bo na tej podlagi možen tudi vpis v zemljiško knjigo, tožnica za tak vpis (in nadaljnjo delitev) ne potrebuje nasprotne tožbe. Na presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ne vpliva niti v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da tožnica svoj višji delež uveljavlja ne le na s strani toženca zatrjevanem skupnem premoženju, ampak tudi na dodatnem premoženju. V sodni praksi je namreč ustaljeno stališče, da ločeno uveljavljanje deleža na posameznih sestavnih delih skupnega premoženja ni mogoče. Tudi če s tožbo, ki jo vloži en zakonec, ni zajeto celotno skupno premoženje, bo delež, ki ga bo ugotovilo sodišče, predstavljal delež na vsem premoženju. 3 Povedano drugače: določitev deležev na skupnem premoženju v postopku po toženčevi tožbi, tudi če bi bila tožničina nasprotna tožba obravnavana ločeno, bi zaradi učinka res iudicata, zavezovala tudi v pravdi po nasprotni tožbi, katere predmet so še druge stvari, ki so po navedbah tožnice del skupnega premoženja.

8. Pritožnica pa utemeljeno opozarja na materialnopravno zmotnost odločitve o zavrženju nasprotne tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev, da poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., predstavlja posebno premoženje tožnice. Drži sicer, da je litispendenca podana tudi v primeru, ko zahtevka sicer nista enaka, sta pa medsebojno izključujoča - ko ugoditev prvemu zahtevku avtomatično pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen in obratno. Tak je bil tudi primer v zadevi II Ips 171/95, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje (s tožbo je bil postavljen zahtevek, da nepremičnina spada v skupno premoženje, z nasprotno tožbo pa zahtevek, da ista nepremičnina ne spada v skupno premoženje). V konkretnem primeru pa ne gre za medsebojno izključujoča zahtevka, saj gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Toženec s tožbo zahteva ugotovitev, da poslovni delež podjetja A., d. o. o. spada v skupno premoženje, tožnica pa, da je isti poslovni delež njeno posebno premoženje. Ugoditev zahtevku toženca (da gre za skupno premoženje) sicer res avtomatično pomeni, da zahtevek tožnice (da gre za njeno posebno premoženje) ni utemeljen, ne velja pa tudi nasprotno. Če bo sodišče toženčev zahtevek za ugotovitev, da je poslovni delež skupno premoženje, zavrnilo, to še ne bo avtomatično pomenilo, da je poslovni delež tožničino posebno premoženje. Obe tožbi sta zato dopustni. 4

9. Pritožba je glede na obrazloženo delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato deloma ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o zavrženju nasprotne tožbe v delu, s katerim tožnica zahteva ugotovitev, da 100 % poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., predstavlja njeno posebno premoženje, razveljavilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo.

10. Stroški, ki so nastali v zvezi z odločanjem o dopustnosti vložene nasprotne tožbe, so del stroškov postopka. O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Zaradi jasnosti pritožbeno sodišče pojasnjuje, da stranko B. A. v nadaljevanju označuje s "tožnica ali pritožnica", stranko C. A. pa s "toženec".

2 Zakon o pravdnem postopku.

3 Glej na primer odločbo VS RS II Ips 624/2008, VSL II Cp 2146/2018, VSL II Cp 699/2018, VSL Sklep I Cp 1743/2021, VSM I Cp 700/2022 in druge.

4 Več o tem vprašanju glej v A. Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 225; glej tudi odločbo VSRS II Ips 652/92.