Court dismisses appeal against involuntary psychiatric hospitalization, ruling facility selection is not a judicial matter.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ni predmet sodnega odločanja, katera psihiatrična klinika z ustreznim oddelkom za posebni nadzor je tista, kjer mora biti oseba hospitalizirana. Sicer pa niti ni izkazano, da konkretna institucija, kjer je zadržana oseba na prisilnem zdravljenju, ne bi bila primerna, oz. da ne bi bila ustrezen izvajalec zdravljenja duševnih motenj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se g. A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana še najdlje štiri tedne, to je do 30. 4. 2025.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo ga. B. B., ki je najbližja oseba g. A. A. Iz ne najbolj smiselnega oz. urejenega in razumljivega rokopisa njene pritožbe, v povezavi z vsebino elektronskih sporočil, ki jih je v pritožbenem roku pošiljala sodišču, je razbrati, da se ne strinja s prisilnim zdravljenjem v UPK Ljubljana, ker izkušnje g. A. A. z zdravljenjem v tej ustanovi niso dobre, stanje naj bi se mu tu vedno poslabšalo, zahteva premestitev v C. Sicer pa opisuje vrsto dogodkov, ki naj bi se dogodili pred tokratnim sprejemom g. A. A., navaja npr., da je bila skrbnica seznanjena s tem, da gresta v Planico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so v konkretnem primeru tudi podani pogoji za zadržanje g. A. A. na zdravljenju brez privolitve. Pri tem ima v celoti pred očmi, da je zdravljenje brez privolitve na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice (prisilno zdravljenje) hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine: gre zlasti za pravico do osebne svobode (1. odst. 19. čl. Ustave), pravico do varstva duševne integritete (35. čl. Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odst. 51. čl. Ustave), ki poleg pravice do prostovoljnega zdravljenja obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Zato je tako zdravljenje dopustno le ob izpolnjenosti vseh v zakonu predpisanih pogojev.

5. Pritrditi je treba oceni, da so pogoji po določbi 53. čl. Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ter po 1. odst. 39. čl. istega zakona, ki jih navaja sodišče prve stopnje (tč. 7 str. 4), izpolnjeni. V bistvenem so ti pogoji, da posameznik v posledici duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, huje ogroža svoje ali tuje zdravje ali življenje oz. povzroča hudo škodo, vzrokov ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

6. Sodišče prve stopnje se je pri svoji presoji utemeljeno oprlo na podatke, pridobljene od skrbnika g. A. A. CSD Ljubljana o okoliščinah njegovega življenja in prisilne hospitalizacije ter na mnenje sodne izvedenke psihiatrinje D. D., ki je neodvisna in nepristranska strokovnjakinja z bogatimi izkušnjami v tovrstnih primerih. Njena ocena je, da je pri g. A. A. nastopilo akutno poslabšanje duševne bolezni - organske blodnjave shizofreniji podobne motnje, da nima uvida v svoje stanje, da ima hudo moteno presojo realnosti ter obvladovanja svojega ravnanja in da se močno ogroža, ker tava; obstaja veliko tveganje nesreče. Po podatkih CSD so ga večkrat denimo našli na avtocesti.

7. Iz podatkov zdravstvene dokumentacije je izvedenka D. D. povzela, da je bil g. A. A. v preteklosti med drugim vključen tudi v nadzorovano obravnavo, kjer pa ni sodeloval, bila je prekinjena zaradi zlorabe alkohola in opuščanja zdravil.

8. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo obrazloženemu mnenju izvedenke tudi v delu, ko je svetovala štiritedensko zdravljenje in pojasnila, da glede na akutno fazo trenutno druga oblika zdravljenja ne pride v poštev. Navedeni čas je potreben zaradi stabilizacije stanja z uvedbo redne terapije.

9. Vsemu zgoraj navedenemu pritožba najbližnje osebe konkretno in obrazloženo niti ne nasprotuje, jedro njenega predloga je, da bi bil g. A. A. premeščen v C., kjer skupaj živita oz. imata tak namen. Toda že prvostopenjsko sodišče je ustrezno pojasnilo, da ni predmet sodnega odločanja, katera psihiatrična klinika z ustreznim oddelkom za posebni nadzor je tista, kjer mora biti oseba hospitalizirana. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil iz psihiatrične bolnice v E. po sprejemu in pregledu premeščen v enako ustanovo v Ljubljani, kjer je trenutno na zdravljenju. Da ta institucija ne bi bila primerna, oz. da ne bi bila ustrezen izvajalec zdravljenja duševnih motenj, ni z ničimer izkazano, in je treba očitke, da se g. A. A. tu stanje ponavadi poslabša, zavrniti kot pavšalne in neutemeljene.

10. V 1. odst. 41. čl. ZDZdr določa, da se predlog za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, na območju katerega dejansko biva. Iz dokumentacije je razvidno, da ima g. A. A. še vedno uradno stalno prebivališče v Ljubljani; pojavljata se dva podatka: F. ulica in Mestni trg 1 kot "zakonski naslov MOL" (to izhaja iz pooblastil in izpolnjenih obrazcev, ki jih prilaga sama pritožnica), čeprav je na naroku navedla, da bo imel sedaj stalno prebivališče v C. Ker ni izkazano, da je že sedaj tako, je bila krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani podana. Po dejanskem bivališču bi bila podana pristojnost le v primeru, če oseba stalnega prebivališča ne bi imela.

11. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba ni utemeljena, zato jo je treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 42. čl. ZNP-1), saj tudi uradni preizkus sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.