VSL Sklep IV Cp 1344/2025 · Višje sodišče v Ljubljani

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Začasna odredba v družinskih postopkih ni namenjena upoštevanju želja udeležencev, temveč je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepreči škoda, ki bi jo lahko utrpel otrok. To pravilo pomeni, da so neupoštevne in nepomembne pritožbene navedbe, ki se tičejo zgolj interesov nasprotnega udeleženca, saj pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se predaja na stike izvaja v A.

Splošno znano dejstvo je, da je za otroka škodljivo in ogrožajoče, če stikov z enim od staršev sploh nima oziroma če roditelja pozabi in ga ne prepoznava več.

[OBRAZLOŽITEV]

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1. Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata sina B. B., rojenega leta 2022. 1 V teku je postopek za dodelitev otroka, določitev stikov in preživnine. Postopek se je sprva vodil pred Okrožnim sodiščem v Celju, ker je družina živela v C., sedaj pa se je predlagateljica (v nadaljevanju tudi: mati) z otrokoma preselila v A., zato je bila zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Stiki med nasprotnim udeležencem (v nadaljevanju tudi: očetom) in B. B. so bili urejeni s sodno poravnavo, sklenjeno dne 25. 3. 2024 pred Okrožnim sodiščem v Celju v postopku VI N 129/2024, tako, da je oče sina vsak torek in četrtek prevzel v vrtcu in ga nato ob 18. uri pripeljal na parkirišče v C., kjer ga je prevzela mati.

2. Okrožno sodišče v Celju je 6. 9. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je dovolilo spremembo otrokovega naslova in določilo stike nasprotnega udeleženca en dan vikenda od 9. do 18. ure. Ta sklep je bil delno (glede stikov) razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Celju I Cp 336/2024.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog predlagateljice in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo ponovno vzpostavitev stikov 2 tako, da center za socialno delo (v nadaljevanju tudi: CSD) najprej opravi s staršema uvodni protokol, nato se izvede deset stikov pod nadzorom CSD ..., v nadaljevanju pa - pod pogojem, da CSD oceni, da so do sedaj izvedeni stiki potekali ustrezno in da ni ovir za nadaljnje samostojno izvajanje stikov - se stiki začasno izvajajo samostojno enkrat tedensko med vikendom od 9. do 18. ure (1. alineja I. točke izreka izpodbijanega sklepa); določilo kazen za primer kršitve v višini 200 EUR (2. alineja I. točke izreka); določilo veljavnost in nesuspenzivnost začasne odredbe (3. in 4. alineja I. točke izreka) ter zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala več (II. točka izreka; ni pritožbeno izpodbijano).

Pritožbeni postopek:

4. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da ni mogoče razbrati, kako je sodišče prišlo do zaključka o ogroženosti otroka. Za spremembo sodno določenih stikov ne zadošča dejstvo, da se stiki trenutno ne izvajajo. Pritožnik nasprotuje temu, da bi se morali vsi stiki vršiti v A., saj ima zaradi izgube zaposlitve omejena finančna sredstva. Postopek tako pred sodiščem kot pred CSD doživlja kot izrazito pristranski in v korist predlagateljice. Predaja pred policijsko postajo je enakovredna predaji na vsakem drugem javnem mestu, zato je popolnoma vseeno, kje se predaja otroka vrši. Višina denarne kazni ni obrazložena. Predlagateljica ni izkazala pogoja reverzibilnosti, ki se zahteva za ugoditev regulacijski začasni odredbi.

5. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

Odločitev pritožbenega sodišča:

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbene navedbe v zvezi s pritožnikovim doživljanjem postopka kot izrazito pristranskega so povsem pavšalne in nekonkretizirane, tako da jih niti ni mogoče preizkusiti, in so zgolj na ravni pritožnikovega subjektivnega mnenja.

8. Pritožba obširno navaja načelne in teoretične razloge v zvezi z začasnimi odredbami, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje teh pogojev ni spregledalo in jih je ustrezno obrazložilo ter upoštevalo (9. in 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nasprotni udeleženec ima prav, da začasna odredba v družinskih postopkih ni namenjena upoštevanju želja udeležencev, temveč je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepreči škoda, ki bi jo lahko utrpel otrok. Ta pogoj je sodišče prve stopnje upoštevalo, hkrati pa to pravilo pomeni, da so neupoštevne in nepomembne pritožbene navedbe, ki se tičejo zgolj interesov nasprotnega udeleženca (glede stroškov vožnje v A.; glede slabega finančnega stanja nasprotnega udeleženca in izvršilnih postopkov; glede neprofitnega stanovanja predlagateljice in glede zagotavljanja prič nasprotnemu udeležencu), saj pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se predaja na stike izvaja v A. Pritožnik se ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje, ki je kraj predaje na stik in s stika obširno obrazložilo v 27. in 28. točki izpodbijanega sklepa. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o reverzibilnosti regulacijske začasne odredbe, saj tu ne gre za klasično začasno odredbo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, 3 temveč za začasno odredbo v družinskih zadevah, ki se presoja po določbah 161. člena Družinskega zakonika. 4

9. Očitno neutemeljene so večkrat ponovljene pritožbene navedbe, ki jih je mogoče strniti v tezo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je začasna odredba potrebna za preprečitev ogroženosti otroka. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje mnenje CSD (ki se v družinskih postopkih po dokazni vrednosti približuje izvedenskemu mnenju), ugotovilo, da se je stik med očetom in sinom, ki je star šele dobri dve leti in ki izkazuje razvojne zaostanke, prekinil za dalj časa, tako da je zelo verjetno, da sin očeta ob prvem stiku sploh ne bi več prepoznal, hkrati pa oče potrebuje usmerjanje in pomoč pri prepoznavanju in razumevanju ter ustreznem odzivanju na otrokove razvojne potrebe, zato je nujno potrebno stike uvesti postopno in s pomočjo CSD, da bo mogoče ponovno vzpostaviti odnos med pritožnikom in otrokom (24., 26. in 28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi se pritožba konkretizirano niti ne sooči).

10. Sodišče prve stopnje je protokol ponovne vzpostavitve stikov določilo natančno in skrbno, pravilno je tudi določilo, da se bodo stiki brez nadzora začeli izvajati le pod pogojem, da bo CSD ocenil, da so do tedaj izvedeni stiki (pod nadzorom) potekali ustrezno in da ni ovir za samostojno izvajanje stikov.

11. Splošno znano dejstvo je, da je za otroka škodljivo in ogrožajoče, če stikov z enim od staršev sploh nima oziroma če roditelja pozabi in ga ne prepoznava več. Ključni (in pritožbeno neizpodbijani) dejstvi v tej zadevi sta, da se stiki dalj časa niso izvajali in da je otrok star šele dobri dve leti, poleg tega pa ima tudi določene razvojne težave oziroma primanjkljaje. Iz teh razlogov je jasno razvidno, da je uvedba stikov pod nadzorom in ob sodelovanju CSD nujna, da se prepreči stiska dveletnega otroka in da se hkrati očetu (katerega starševske kompetence so vsaj deloma pomanjkljive - primerjaj 23. do 25. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) omogoči in pomaga pri vzpostavitvi stikov in navezanosti s sinom.

12. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato so očitno neresnične pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje dejstva ugotovilo zgolj na podlagi navedb in še preden je izvedlo dokazni postopek.

13. Očitno neresnične so tudi pritožbene navedbe glede neobrazložene odločitve o denarni kazni; tudi to odločitev je sodišče prve stopnje natančno in obširno obrazložilo (30. točka izpodbijanega sklepa), s temi razlogi pa se pritožba sploh ne sooči.

14. Ker niso podani izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku 5 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 6 ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 Predlagateljica ima iz prejšnje zveze še sina D. D., rojenega leta 2018, ki živi z njo in B. B.

2 Po ugotovitvah sodišča prve stopnje od junija 2024 oče z B. B. ni imel osebnih stikov.

3 Uradni list RS, št. 51/98 in nadaljnji.

4 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.

5 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

6 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.