Supreme Court allows review on whether compensatory rest hours count as rest or working time under Labor Law.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2023 dalje; višji zahtevek za znesek 3.940,14 EUR je zavrnilo. Postopek je delno ustavilo in sklenilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 724,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek stroškov postopka znižalo na 680,07 EUR. V ostalem je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije postavlja naslednja vprašanja:

- ali se čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času šteje za počitek v smislu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1); ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je - razlikovalo med časom počitka, ki je delavcu zagotovljen kot minimalna pravica do počitka v smislu 154. in 156. člena ZDR-1, in časom počitka, ki je delavcu zagotovljen v času izravnave ur v neenakomernem delovnem času; - pri ugotavljanju kršitve prepovedi prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur dela čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času vštevalo v delovni čas delavca;

- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je na podlagi 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v nasprotju s četrtim odstavkom 269. člena ZPP upoštevalo pripravljalno vlogo tožnika, ki je bila vložena manj kot 15 dni pred pripravljalnim narokom;

- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je štelo, da ima sodba prvostopenjskega sodišča razloge o dejanskih ugotovitvah in pravnih stališčih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, čeprav: - prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju očitanih kršitev prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur ni upoštevalo predhodno zavzetega stališča, da se čas izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času ne všteva v delovni čas delavca in je ta čas vštevalo v delovni čas tožnika; - prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju obsega škode, ki naj bi tožniku nastal v posledici ugotovljenih kršitev pravic iz delovnega razmerja, ni v celoti upoštevalo izpovedbe tožnika, ampak je obstoj glavobola ter težav s koncentracijo ugotavljalo na podlagi njegove smiselne potrditve; - se prvostopenjsko sodišče o načinu določitve pravične odškodnine z vidika njene objektivne pogojenosti ni izreklo.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. V skladu z navedeno odločbo je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločitev je sprejelo soglasno.