Appeal dismissed; late objection to court-appointed expert rejected due to prior knowledge of grounds.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Zahteva za izločitev izvedenke, ki je podana več mesecev od prejema sklepa o postavitvi izvedenke (in nenazadnje po tem, ko je bilo strankam izvedensko mnenje že vročeno in so se z njim lahko seznanile), je v obravnavanem primeru zaradi predhodne seznanjenosti tožnice z okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko zahtevala izločitev izvedenke, prepozna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo zahtevo tožnice za izločitev sodne izvedenke. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da so navedbe tožnice, da naj bi za dejstvo, da je bila na pregledu pri izvedenki, izvedela šele nedavno, neprepričljive. Z izločitvenim razlogom se je seznanila že 7. 2. 2025, ko ji je bil po pooblaščencu vročen sklep o imenovanju izvedenke, njena zahteva za izločitev, ki je bila podana po prejemu izvedenskega mnenja, in sicer 30. 5. 2025, pa je prepozna.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki me drugim navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje. Tožnica je za okoliščino, da je bila v preteklosti zdravljena pri postavljeni izvedenki, izvedela šele po pridobitvi medicinske dokumentacije. Tožnica je v večletnem postopku zdravljenja naletela na različne zdravnike in specialiste in nerazumno bi bilo pričakovati, da bi si zapomnila imena vseh, sploh če gre za zdravnico, pri kateri je bila zgolj na enem pregledu. Tožnica je v zelo stresni situaciji, zato ni mogoče pričakovati skrbnosti v tako strogi meri, da bi brez ponovnega pregleda dokumentacije prepoznala ime ene izmed zdravnic, ki jo je obravnavala. Sodišče prve stopnje je tudi kršilo določila pravdnega postopka, ker ni izločilo izvedenke, ki si je lahko že predhodno ustvarila mnenje o zadevi, ter nepravilno uporabilo materialno pravo, ker bi zaradi zagotavljanja nepristranskosti in pravičnega sojenja moralo izvedenko izločiti.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, stranska intervenientka pa na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in življenjsko logično razložilo, da je tožnica za izločitveni razlog izvedela že ob postavitvi izvedenke. Že v tožbi je tožnica natančno navedla preglede pri različnih specialistih skupaj z datumi, pa tudi opravljene telefonske pogovore in poslana elektronska sporočila, obiske lekarne, jemanje zdravil. Pritožbeno sodišče tako lahko le soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnica natančno in pozorno spremljala celoten potek zdravljenja - v tožbi navaja tudi datume in vsebino telefonske in elektronske korespondence s posameznimi specialisti - zato je malo verjetno, da se je prav z izvidom, ki ga je na podlagi pregleda izdala v tej zadevi postavljena izvedenka, seznanila šele 27. 5. 2025. Tožnica, ki je tekom postopka lahko zatrjevala ostale preglede in obravnave (tudi le ustne in tudi le enkratne), bi se gotovo lahko ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenke spomnila, da je pri njej že bila na pregledu: na pregledu, na katerega se je naročila sama (iz izvida na list. št. A30 namreč ne izhaja, da bi bila na ta pregled napotena s strani svoje osebne zdravnice) in po katerem je prejela tudi pisni izvid (iz izvida namreč sploh ni razvidno, da bi bil poslan osebnemu zdravniku, sodišče pa ne dvomi, da je bil izročen tožnici). Tožnica je torej razpolagala z vsemi informacijami in je vedela, pri kom je bila leta 2018 obravnavana, zato bi morala na razlog za izločitev izvedenke opozoriti v roku iz drugega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku, 1 torej v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. Zahteva za izločitev izvedenke, ki je podana več mesecev od prejema sklepa o postavitvi izvedenke (in nenazadnje po tem, ko je bilo strankam izvedensko mnenje že vročeno in so se z njim lahko seznanile), je v obravnavanem primeru zaradi predhodne seznanjenosti tožnice z okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko zahtevala izločitev izvedenke, prepozna.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahteva za izločitev izvedenke bila vložena prepozno, jo zato zavrglo in se z vsebinskimi argumenti za izločitev (ki jih tožnica ponovi tudi v pritožbi) ni ukvarjalo. 2 Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2 Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da je s tem sklepom odločilo le o pravilnosti zavrženja zahteve za izločitev izvedenke, ni pa se ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi razlogi, ki opozarjajo na nepristranskost izvedenke. Kot določa četrti odstavek 244. člena ZPP, lahko sodišče namesto določenega izvedenca vselej določi drugega izvedenca (pri določitvi izvedenca se sodišče ravna po zahtevi, da izvedenec združuje strokovnost, nepristranskost in kooperativnost in če ugotovi, da je zaradi neizpolnjevanja teh zahtev smotrno, da namesto postavljenega izvedenca določi drugega, lahko to vselej stori: J. Zobec, v: L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek , zakon s komentarjem , 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 480; prim. tudi sklep VDSS Psp 69/2024 z dne 29. 5. 2024, sklep VSL II Cp 1263/2023 z dne 18. 12. 2023 in sklep VSL I Cp 28/2014 z dne 5. 2. 2014).