Supreme Court dismisses appeal against detention order, ruling courts need not separately assess defendant's subjective circumstances for flight risk.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Za obstoj begosumnosti - drugače kot to velja za priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sodišče ni dolžno posebej ugotavljati subjektivnih okoliščin na strani obdolženca.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 38073/2025 z dne 1. 6. 2025 obdolžencu A. A. odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 38073/2025 z dne 5. 6. 2025 pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčeva zagovornica, kot navaja, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zlasti kršitev po 8. in 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter obdolženca izpusti na prostost.

3. Vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo in predlagala, da se zavrne kot neutemeljena.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan v izjavo obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Obdolženec se je o njem izjavil in v odgovoru navaja, da je bil nepravično obsojen, saj za prevoze migrantov ni dobil plačila in ni sodeloval z nobenim sostorilcem. Izpostavlja, da je taksist in ima na Slovaškem podjetje ter družino. Prav tako trdi, da ima bolnega otroka, za katerega bi moral skrbeti in je hkrati brez denarnih sredstev.

B. 5. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti z naslednjimi navedbami: (i) da do sedaj ugotovljena dejstva in okoliščine v ničemer ne izkazujejo utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, (ii) da niti en dokaz v spisu ne izkazuje, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom, (iii) da obdolženec ni z nikomer sodeloval in ni del organizirane verige ter hudodelske združbe in (iv) da za opravljen prevoz ni prejel nobenega plačila, po vsebini v bistvu uveljavlja razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno (drugi odstavek 420. člena ZKP).

6. Nadalje vložnica izpodbija priporni razlog begosumnosti in hkrati uveljavlja kršitev 22. ter 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ker ta naj ne bi bil obrazložen. Moti jo zlasti dejstvo, da sodišči nista ugotavljali subjektivnih okoliščin na strani obdolženca, ki bi begosumnost utemeljevale. Tem navedbam ne gre slediti, saj prvič, za obstoj begosumnosti - drugače kot to velja za priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sodišče ni dolžno posebej ugotavljati subjektivnih okoliščin na strani obdolženca. 1 In drugič, sodišči sta begosumnost ustrezno ter ustavnoskladno obrazložili na podlagi ugotovljenih okoliščin, (i) da je obdolženec tujec - državljan Slovaške, kjer z družino tudi živi, (ii) da ga na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene trdne navezne okoliščine (tukaj nima družine, začasnega prebivališča, niti zaposlitve), temveč se je na njenem ozemlju nahajal zgolj zaradi izvršitve kaznivega dejanja in (iii) da je za očitano kaznivo dejanje predpisana visoka zaporna kazen od tri do deset let zapora (točka 8 prvostopenjskega sklepa in točka 8 drugostopenjskega sklepa).

7. Na podlagi tako ugotovljenih okoliščin sta sodišči ustrezno obrazložili tudi neogibno potrebnost in sorazmernost ukrepa ter razumno izključili možnost odreditve milejšega ukrepa (točka 9 prvostopenjskega sklepa in točka 9 drugostopenjskega sklepa), zato nasprotnim argumentom vložnice ni mogoče pritrditi.

C. 8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato je zahtevo po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Glej odločbe Vrhovnega sodišča XI Ips 79896/2023 z dne 15. 2. 2024, XI Ips 82540/2010-82 z dne 9. 12. 2010 in XI Ips 36254/2019 z dne 22. 8. 2019. Prim. Š. Horvat: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 458-459.