Supreme Court transfers bankruptcy case to another district court due to judge's employment at the same court creating perceived bias.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of a bankruptcy case to the District Court in Nové Mesto upon the District Court's request. The District Court argued that the debtor, a clerk employed at the same court, would create a reasonable doubt about impartiality due to daily interaction with the bankruptcy office. The Court agreed, citing Article 67 of the Code of Civil Procedure, which allows transfer when objective impartiality is compromised by the debtor's employment at the venue.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Code of Civil Procedure; Article 121 of the Act on Financial Operations, Insolvency Proceedings and Forced Liquidation; A bankruptcy case may be transferred to another competent court if the debtor's employment at the original court creates a reasonable doubt about the court's objective impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Novem mestu.
[JEDRO]
Okoliščine, da je stečajni dolžnik tast A. A., ki je kot vpisničarka zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v ..., pri čemer gre v obravanavani zadevi za relativno manjše sodišče in posledično za intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, ter upoštevaje dejstva, da prav vpisničarka A. A. ob odsotnosti vpisničarke stečajne pisarne slednjo nadomešča, kar pomeni, da prihaja v stik s stečajnimi spisi, in da vpisničarki civilnega oddelka in stečajne pisarne pri delu vsakodnevno sodelujeta ter komunicirata, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v ... je z dopisom z dne 10. 6. 2025 Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Navedlo je, da je stečajni dolžnik tast A. A., ki je pri tem sodišču zaposlena kot vpisničarka na civilnem oddelku, pri čemer se civilna in stečajna pisarna nahajata druga ob drugi, vpisničarke med seboj dnevno sodelujejo, zlasti pa je ključno, da vpisničarka A. A. ob odsotnosti vpisničarke stečajne pisarne slednjo nadomešča in izvaja vsa opravila, ki jih je kot pristojna sodna oseba upravičena opravljati na stečajnih spisih. Glede na to ocenjuje, da bi sojenje v tej zadevi utegnilo v javnosti vzbuditi resen dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča.
2. Predlog je utemeljen.
3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Gre za percepcijo javnosti oziroma udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem "drugega tehtnega razloga" lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama, njen zakonec ali sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče. 1
4. Postopek osebnega stečaja je eden izmed stečajnih postopkov, stečajni postopek pa je eden od postopkov zaradi insolventnosti (prvi in drugi odstavek 5. člena ZFPPIPP). Stečajni postopek je vrsta nepravdnega postopka. 2 V nepravdnem postopku se praviloma ne rešuje sporov, temveč je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki. V predhodnem postopku osebnega stečaja, ki se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka, spor ne nastane, če je predlog za začetek postopka vložil sam dolžnik, saj se v tem primeru domneva njegova insolventnost (1. točka drugega odstavka 383. člena v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Vendar pa spor lahko nastane v glavnem postopku, in sicer najmanj v delu, v katerem sodišče odloča o odpustu obveznosti. 3
5. Glede na to in ob upoštevanju okoliščin, da je stečajni dolžnik tast A. A., ki je kot vpisničarka zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v ..., pri čemer gre v obravnavani zadevi za relativno manjše sodišče in posledično za intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, ter upoštevaje dejstva, da prav vpisničarka A. A. ob odsotnosti vpisničarke stečajne pisarne slednjo nadomešča, kar pomeni, da prihaja v stik s stečajnimi spisi, in da vpisničarki civilnega oddelka in stečajne pisarne pri delu vsakodnevno sodelujeta ter komunicirata, je podan drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi. Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Novem mestu.
6. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Na primer sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016,I R 152/2024 z dne 2. 10. 2024, I R 61/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 77/2016 z dne 23. 6. 2016 in številni drugi.
2 Plavšak N., v: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - monografija. Tax-Fin-Lex, e-Paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP, oddelek 5.3.1. Splošna pravila o strankah postopka zaradi insolventnosti.
3 Sklep Vrhovnega sodišča RS III R 6/2025 z dne 8. 4. 2025.