Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 52/2025-6 ECLI:SI:VSRS:2025:VIII.DOR.52.2025.6 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding whether compensatory rest hours count as rest or working time under Labor Law.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 52/2025-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted the appeal to address whether compensatory rest hours within a reference period, when the employee is not working, constitute rest time or working time. The defendant argued that the lower court misapplied labor law by distinguishing between statutory rest and compensatory rest, while the plaintiff contested procedural flaws regarding evidence submission. The court granted the appeal because the legal question regarding the classification of these hours is significant for ensuring legal certainty and uniform application of the Labor Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 367.a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure; Article 367.c paragraph 3 of the Code of Civil Procedure: An appeal is permitted if the Supreme Court can expect a decision on a legal issue of importance for legal certainty, uniform application of law, or the development of law through case law.

Keywords

AI generated
compensatory rest hours Labor Act classification working time definition appeal permission criteria legal certainty principle

Cited Legislation

AI generated
Article 367.a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure
Article 367.c paragraph 3 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2023 dalje; višji zahtevek za znesek 8.119,37 EUR je zavrnilo. Dopustilo je spremembo tožbe in sklenilo še, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 1.089,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek stroškov postopka znižalo na 846,55 EUR. V ostalem je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije postavlja naslednja vprašanja:

- ali se čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času šteje za počitek v smislu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1); ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razlikovalo med časom počitka, ki je delavcu zagotovljen kot minimalna pravica do počitka v smislu 155. in 156. člena ZDR-1, in časom počitka, ki je delavcu zagotovljen v času izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času;

- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je na podlagi 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v nasprotju s četrtim odstavkom 269. člena ZPP, upoštevalo pripravljalno vlogo tožnika, ki je bila vložena manj kot 15 dni pred pripravljalnim narokom;

- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je štelo, da ima sodba prvostopenjskega sodišča razloge o dejanskih ugotovitvah in pravnih stališčih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, čeprav: - prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju očitanih kršitev prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur ni (v celoti) upoštevalo predhodno zavzetega stališča, da se čas izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času ne všteva v delovni čas delavca in je ta čas vštevalo v delovni čas tožnika; - se prvostopenjsko sodišče o načinu določitve pravične odškodnine z vidika njene objektivne pogojenosti ni izreklo.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. V skladu z navedeno odločbo je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločitev je sprejelo soglasno.