Supreme Court dismisses appeal due to lack of prior permission and unauthorized filing by non-lawyer representative.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi revizija ni bila predhodno dopuščena, zato formalni pogoj za njeno obravnavanje ni izpolnjen in se posledično revizija zavrže.

Tožena stranka, ki je pravna oseba, predmetne vloge tudi ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč po svoji zakoniti zastopnici (direktorici), ki ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da za vložitev revizije nima postulacijske sposobnosti in se posledično takšna vloga kot nedovoljena zavrže (367.č člen ZPP).

Ker zahteve v zvezi s postulacijsko sposobnostjo po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP veljajo tudi za vložitev predloga za dopustitev revizije, bi Vrhovno sodišče enako ravnalo tudi v primeru, če bi predmetno vlogo tožene stranke obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije (367.č člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kopru je z dopisom z dne 1. 9. 2025 Vrhovnemu sodišču v obravnavanje odstopilo vlogo tožene stranke z dne 21. 7. 2025, glede katere je tožena stranka izjavila, da želi z njo doseči revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka, in o njem odloča Vrhovno sodišče, je (res) revizija, vendar se le-ta lahko vloži le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če je bila prej dopuščena (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pod istimi pogoji je mogoče vložiti revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). V obravnavani zadevi revizija ni bila predhodno dopuščena, zato navedeni formalni pogoj za njeno obravnavanje ni izpolnjen in se posledično revizija zavrže (377. člen ZPP v zvezi s 374. členom istega zakona).

4. Poleg tega ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

5. V obravnavanem primeru tožena stranka, ki je pravna oseba, predmetne vloge ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč po svoji zakoniti zastopnici (direktorici), ki ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 1 To pomeni, da za vložitev revizije (tudi) nima postulacijske sposobnosti in se posledično takšna vloga kot nedovoljena zavrže (367.č člen ZPP).

6. Ker zahteve v zvezi s postulacijsko sposobnostjo po prej citiranem tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP veljajo tudi za vložitev predloga za dopustitev revizije, bi Vrhovno sodišče enako ravnalo tudi v primeru, če bi predmetno vlogo tožene stranke obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije (367.č člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je na podlagi obrazloženega revizijo tožene stranke zavrglo (377. člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tožena stranka je v vlogi izrecno navedla: "Slovenski odvetnici nisem podelila pooblastila in se še naprej borim za svoje pravice sama."