Administrative court allows lawyer fee claim by correcting incorrect tariff application for defense hearings.

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 835/2021 z dne 7. 6. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je toženka pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je odmerila nagrado za zastopanje na predobravnavnem naroku in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok in za narok za izrek kazenske sankcije po obtožnici pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja. Zgolj zato, ker predobravnavni narok in narok za izrek kazenske sankcije vodi predsednik senata, na vrednotenje teh odvetniških storitev ne vpliva, saj gre še vedno za kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost okrožnega sodišča za sojenje v senatu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožniku povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 156,00 EUR, v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan odvetnik izstaviti sodišču, z nakazilom na tam naveden transakcijski račun (I. točka izreka), da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka), v presežku pa je zahtevek za plačilo nagrade in stroškov odvetnika zavrnila (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči (BPP) A. A. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru II K 55959/2020 za zastopanje do izdaje odločbe na prvi stopnji o zaključku postopka zaradi kaznivega dejanja po členu 191/2 Kazenskega zakonika (KZ-1).

3. Toženka je v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in Zakonom o odvetništvu (ZOdv) tožniku priznala za zastopanje na predobravnavnem naroku dne 16. 3. 2022 in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije dne 16. 3. 2022 po 250 točk na podlagi 2. točke tarifne številke 10 OT, ne pa priglašenih 600 točk za vsak narok, ker je postopek tekel pred sodnikom posameznikom, pri čemer se sklicuje na sodbo I U 1298/2018-11, in materialne stroške (2%) 10 točk (11. člen OT), skupaj 510 točk, kar zmanjšano za polovico po petem odstavku 17. člena ZOdv in ob vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 156,00 EUR. Tožniku tudi ni priznala 50 točk za posvet z obdolženim, ker je to opravilo že del priznane nagrade za zastopanje v sodnem postopku.

4. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da tožniku prizna stroške za opravljene odvetniške stroške v priglašenem znesku 373,20 EUR. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožnik v tožbi trdi, da je napačna odločitev sodišča glede priglašene nagrade za zastopanje na predobravnavnem naroku 16. 3. 2022 in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije 16. 3. 2022, ki ju je sodišče priznalo v višini 250 točk po Tarifni številki 10-2 OT, namesto pravilno po 600 točk, in posledično glede materialnih stroškov. Tožnik navaja, da se tarifna številka 10 OT nanaša na višino nagrade, ki pripada zagovorniku za zagovor ali zastopanje obdolženca na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Pri tem je število točk, od katerih je odvisna nagrada, določeno glede na dejstvo, ali odvetnik zagovarja obdolženega na naroku, ki poteka pred sodnikom posameznikom (nagrada 250 točk po tar. št. 10/2 OT), pred senatom treh sodnikov po obtožnici (nagrada 600 točk po tar. št. 10/3 OT), pred petčlanskim senatom (nagrada 1000 točk po tar. št. 10/4 OT) oziroma v primeru, ko gre za zagovor obdolženca v postopku zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor (nagrada 2000 točk po tar. št. 10/5 OT).

6. Obdolženi A. A., ki ga je tožnik zagovarjal, saj mu je bila z odločbo Bpp 835/2021 dodeljena brezplačna pravna pomoč, za izvajalca le-te pa določen tožnik, je bil v kazenskem postopku na podlagi obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru št. Kt/19894//2020 zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po drugem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen do 5 let zapora, za sojenje pa je bilo stvarno pristojno okrožno sodišče v senatu treh sodnikov. V tem kazenskem postopku se je obdolženi odpovedal senatnemu sojenju. Zato bi morala toženka za predobravnavni narok in za narok za izrek kazenske sankcije uporabiti določilo tar. št. 10/3 OT in ne tar. št. 10/2 OT ter tožniku za zastopanje na vsakem od teh narokov priznati 600 točk in ne le 250 točk, torej skupaj 1.200 točk, kar znese 720,00 EUR in od tega zneska zaradi zastopanja po odločbi Bpp priznati polovico (360,00 EUR), v posledici navedenega priznati tudi materialne stroške v višini 22 točk in ne le 10 točk, torej 13,20 EUR oz. vse skupaj 373,20 EUR. Tožnik poudarja, da je bil postopek, čeprav je tekel pred sodnikom posameznikom, po zahtevnosti in kompleksnosti zadeve enak postopku, kakršen bi bil, če bi v zadevi sodil senat. Pri tem se sklicuje na sodbo UPRS I U 1452/2018 z dne 16. 1. 2020.

7. Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis in v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe.

8. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 26. 9. 2022 in vlogi z dne 6. 6. 2024 še navedel, da se tar. št. 10/3 OT uporablja za zagovor obtoženca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, torej je bistveno merilo tudi to, da je vložena obtožnica. V konkretni zadevi je bila zoper obtoženega (upravičenca do BPP) vložena obtožnica, kar izhaja iz predloženega zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 16. 3. 2022 in je ta narok v skladu z določili 285.a-285.c člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opravila predsednica senata.

9. Stranka z interesom A. A., kot upravičenec do BPP, na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je predmet presoje pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega upravnega akta, s katerim toženka tožniku ni v celoti priznala priglašenih nagrade in izdatkov za izvajanje BPP. Tožnik kot sporno konkretno izpostavlja (le) toženkino odmero vrednosti nagrade za izvajanje BPP za zastopanje na predobravnavnem naroku dne 16. 3. 2022 in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije dne 16. 3. 2022 ter na to navezujočo se odmero izdatkov (materialnih stroškov). Odmera ostalih stroškov med strankama ni sporna.

12. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

13. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo v zadevi Bpp 835/2021 določen za izvajanje BPP upravičencu A. A. v zvezi s postopkom pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II K 55959/2020 za zastopanje do izdaje odločbe na prvi stopnji o zaključku postopka, zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. Prav tako ni sporno, da je tožnik odvetniške storitve opravil in je zanje predložil izpolnjeno napotnico.

14. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je toženka pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je odmerila nagrado za zastopanje na predobravnavnem naroku in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok in za narok za izrek kazenske sankcije po obtožnici pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja. Iz tega sledi, da je treba odvetniku za udeležbo na predobravnavnem naroku pred okrožnim sodiščem priznati nagrado po 3. točki tarifne številke 10 OT, ker se šteje kot zagovor pred senatom treh sodnikov okrožnega sodišča, ne glede na to, da narok vodi predsednik senata kot sodnik posameznik. Zgolj zato, ker predobravnavni narok in narok za izrek kazenske sankcije vodi predsednik senata, na vrednotenje teh odvetniških storitev ne vpliva, saj gre še vedno za kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost okrožnega sodišča za sojenje v senatu.

15. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1452/2018-8 z dne 16. 1. 2020, 1 v kateri je pojasnjeno, da iz besedila točk 1 do 5 tar. št. 10, ki se nanašajo na zastopanje na narokih pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da se med seboj ne razlikujejo le po tem, ali v zadevi sodi sodnik posameznik, senat treh ali senat petih sodnikov, temveč tudi glede na obtožni akt in težo kaznivih dejanj, ki so predmet obtožbe. Tarifni številki 10-1 in 10-2 se med seboj razlikujeta po tem, ali gre za zagovor obdolženca pred sodnikom posameznikom po zasebni tožbi, na kar se nanaša 1. točka, ali za zagovor obdolženca v postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kar se nanaša 2. točka. Tarifni številki 10-4 in 10-5, ki se obe nanašata na sojenje pred petčlanskim senatom (kar samo po sebi pomeni tudi, da je obtožni akt obtožnica), se med seboj razlikujeta glede na težo kaznivega dejanja, zaradi katerega se vodi postopek pred takim senatom, saj je tar. št. 10-5 predvidena za postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor. Tarifna številka 10-3 pa se nanaša na postopek pred senatom treh sodnikov po obtožnici in na določene primere zasebne tožbe ali obtožnega predloga. Glede na uporabljene termine pri razmejevanju različnih situacij, ki se uvrščajo v tarifne številke od 10-1 do 10-5, je po presoji sodišča pri tar. št. 10-3 kot opredelilni element poleg senata treh sodnikov, ko je to izrecno navedeno, tudi obtožnica. To pa je podano tudi v konkretni zadevi.

16. Tožnik je navedel, toženka pa tekom upravnega spora tem navedbam ni nasprotovala, to pa izhaja tudi iz odločbe Bpp 835/2021 z dne 30. 6. 2021 o dodelitvi BPP v tej zadevi, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, da je v obravnavani kazenski zadevi postopek tekel na podlagi obtožnice, za katero je skladno 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče v senatu treh sodnikov, v zadevi pa je sodila sodnica posameznica okrožnega sodišča na podlagi točke 1.a) točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Po tej določbi sodi sodnik posameznik pri okrožnem sodišču o kaznivih dejanjih iz 1. točke prvega odstavka 25. člena v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena tega zakona, ki določa, da sme predsednik senata na podlagi izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča.

17. Gre torej za situacijo, ko je za sojenje sicer pristojen senat okrožnega sodišča, o zadevi pa sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča, ker se je obdolženec na podlagi 285.f člena ZKP odpovedal procesni pravici do zbornega sojenja, ki jo ima po zakonu, pri čemer ne iz 1. in 1.a) točke 25. člena niti iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP ne izhaja, da bi bila odpoved tej procesni pravici omejena na zadeve, v kateri je za sojenje pristojen tričlanski senat. V takem primeru se kazenski postopek, ki teče na podlagi obtožnice, spremeni zgolj v tem, da namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik. Obdolženec se namreč lahko odpove le v 285.f členu ZKP navedenim pravicam. Glede na navedeno je tak postopek, čeprav teče pred sodnikom posameznikom, po zahtevnosti in kompleksnosti zadeve enak postopku, kakršen bi bil, če bi v zadevi sodil senat.

18. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je treba nagrado zagovorniku odmeriti po 3. točki tarifne številke 10, saj je za sojenje po obtožnici pristojen senat treh sodnikov, sodi pa sodnik posameznik, ker se je obdolženec na podlagi 285.f člena ZKP odpovedal pravici do senatnega sojenja.

19. Iz navedenih razlogov sodišče ne sledi drugačnemu stališču iz (starejših) zadev Upravnega sodišča RS I U 203/2016 in I U 1298/2018, na katerega se je sklicevala toženka.

20. Tožnik je upravičen tudi do izdatkov (materialnih stroškov) v pavšalni višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, od presežka na 1000 točk pa še 1% (tretji odstavek 11. člena OT), ki bi morali biti odmerjeni (tudi) ob upoštevanju predstavljene višine nagrade za oba naroka.

21. Iz predstavljenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo (zaradi enovitosti izreka je sodišče sklep odpravilo v celoti) ter zadevo vrnilo toženki, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, to je le o priglašenih stroških za zastopanje na predobravnavnem naroku dne 16. 3. 2022 in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije dne 16. 3. 2022 ter materialnih stroškov. V ponovljenem postopku je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava. Ni pa sodišče odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagal tožnik, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, po kateri sme sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.

22. Sodišče je odločitev o tožbi sprejelo brez glavne obravnave v skladu z določbo prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v zadevi pa tudi ni izkazan tožnikovemu nasprotni interes stranskega udeleženca, ki se na vročeno mu tožbo ni odzval.

K II. točki izreka

23. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez izvedbe glavne obravnave, tožnika je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zato se priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Odvetnica ni navedla zahtevka za DDV niti da bi bila zavezanka za plačilo DDV, zato sodišče tega ni priznalo.

24. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje tečejo zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

25. Plačano sodno takso za postopek v višini 148,00 EUR bo tožniku sodišče vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1031/2021 z dne 6. 11. 2023.