Supreme Court allows partial review of tax law on capital disposal gains based on market value vs. actual sale price.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the taxpayer's appeal against a tax assessment based on the market value of capital upon disposal rather than the actual sale price. The taxpayer argued this violated constitutional principles of equality and private property rights. The Supreme Court partially allowed the review request, permitting examination of the constitutional compatibility of the tax rule while rejecting other grounds.
Legislator headnote
AI generated99. člen ZDoh-2; 14., 33., 67., 35., 74. člen Ustave: The Supreme Court permits review of the tax provision requiring assessment of capital gains based on market value at disposal rather than actual sale price, as this raises significant constitutional questions regarding equality and property rights affecting numerous taxpayers.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 99. člena ZDoh-2, na podlagi katere je davčni organ zavezanki odmeril davek od dobička iz kapitala od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi odplačne pogodbe ob upoštevanju primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi namesto ob upoštevanju ob odsvojitvi pogodbeno določene in dejansko prejete kupnine za odsvojen poslovni delež, ki je bila enaka vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. vplačanemu osnovnemu vložku), tako da zavezanka dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju njenega dohodka, ni ustvarila, neskladna z načelom enakosti, načelom davčne pravičnosti in enakomerne porazdelitve davčnih bremen iz 14. člena Ustave in je bilo nedopustno poseženo v zavezankino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in 67. člena Ustave, pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave?"
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 99. člena ZDoh-2, na podlagi katere je davčni organ zavezanki odmeril davek od dobička iz kapitala od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi odplačne pogodbe ob upoštevanju primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi namesto ob upoštevanju ob odsvojitvi pogodbeno določene in dejansko prejete kupnine za odsvojen poslovni delež, ki je bila enaka vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. vplačanemu osnovnemu vložku), tako da zavezanka dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju njenega dohodka, ni ustvarila, neskladna z načelom enakosti, načelom davčne pravičnosti in enakomerne porazdelitve davčnih bremen iz 14. člena Ustave in je bilo nedopustno poseženo v zavezankino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in 67. člena Ustave, pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave?"
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo, št. DT 24153-1410/2021-13 z dne 3. 12. 2021, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije tožnici odmerila in naložila v plačilo dohodnino od dobička od odsvojitve kapitala.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je ugotovilo, da je tožnica na podlagi prodajne pogodbe odsvojila kapital za kupnino, ki je bila nesporno nižja od njegove tržne vrednosti. Davčni organ je zato pri izračunu davčne osnove pravilno upošteval tržno vrednost kapitala ob odsvojitvi, namesto v prodajni pogodbi dogovorjene in dejansko izplačane kupnine. Po obstoječi zakonski ureditvi se namreč dobiček iz kapitala obdavči kot razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo kapitala ob odsvojitvi, ne pa od dejansko ustvarjenega dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju premoženja (v konkretnem primeru dejansko prejete kupnine). Presodilo je, da takšna ureditev tudi ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), saj zagotavlja enakopravno obravnavo davčnih zavezancev in uresničuje načelo davčne pravičnosti, natančneje, ker preprečuje, da bi zavezanci, ki kapital prodajo po prenizki ali tržno nerealni ceni, plačali manj davka kot tisti, ki navedejo resnično vrednost kapitala.
3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V njem je predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede (sicer preobsežno formuliranega) vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Predlagateljica namreč z njim sprašuje, ali je skladna z Ustavo in njenimi načeli zakonska ureditev, ki obdavčuje prirast vrednosti premoženja z ugotavljanjem njegove tržne vrednosti ob odsvojitvi, ne glede na dejansko realizirani dohodek. Da bi ta lahko bila sporna, nakazuje že stališče Vrhovnega sodišča v sodbah X Ips 17/2021 z dne z dne 8. 9. 2021 in X Ips 93/2020 z dne 13. 1. 2021, da je namen obdavčenja dohodka iz kapitala v njegovem dejanskem, ekonomskem povečanju. Ker obenem to vprašanje zadeva veliko število davčnih zavezancev, tj. vse tiste, ki so oziroma bodo odsvojili kapital, Vrhovno sodišče pa nanj še ni odgovorilo, je predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člen ZPP).
6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).